Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (35.163-35.187)
- póstimpresionístičen -čna -o prid. (ọ̑-í) nanašajoč se na postimpresionizem: postimpresionistični slikarji / postimpresionistična smer ♪
- postíti póstim in -ím nedov. (ȋ ọ́, í) ekspr. omejevati uživanje hrane z določenim namenom: ker nobena kazen ni zalegla, so ga začeli postiti; lačen je, kot da bi se že teden dni postil // omejevati v čem sploh: danes ga postijo, mu niso dali ne vina ne cigaret postíti se rel. delno ali popolno omejevati se pri uživanju hrane v določenem času, zlasti mesa: vsak petek se posti ♪
- póstklásičen -čna -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na čas po klasiki: ta latinski izraz je postklasičnega izvora ◊ filoz. postklasična buržoazna filozofija filozofske smeri ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja ♪
- postláti -stéljem dov., postêlji posteljíte (á ẹ́) pripraviti, urediti ležišče: zjutraj postelje in pomete; otroku je v vozičku mehko postlala; postlal si je na klopi; sam si zna postlati / postlati posteljo / otrok že sam postelje zna postlati / ekspr. raca postelje gnezdo s puhom ∙ ekspr. dobro, slabo so si postlali so, živijo v dobrih, slabih gmotnih razmerah; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev postlán -a -o: lepo postlana postelja; gnezdo je bilo postlano s suho travo in dlako ∙ ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami, mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave ♪
- póstmodernízem -zma m (ọ̑-ȋ) umetnostna smer v drugi polovici dvajsetega stoletja, ki odklanja pretirani modernizem in avantgardizem: postmodernizem v arhitekturi, pesništvu ♪
- postòj -ôja m (ȍ ó) zastar. postanek1: hoditi brez postoja ∙ zastar. bolečina je odnehala za kratek postoj za hip, trenutek ♪
- postójna -e ž (ọ̑) zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaeetus albicilla ♪
- postójnski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Postojno: postojnske znamenitosti / Postojnska jama ♪
- postopáčka -e ž (ȃ) ženska oblika od postopač: postopačke v pisanih oblekah ♪
- postopáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na postopače: postopaško življenje / postopaški fantje ♪
- postopáštvo -a s (ȃ) postopaško življenje: prenehati je moral z razuzdanostjo in postopaštvom / njegove revščine je krivo postopaštvo ♪
- postópati -am nedov. (ọ̄) 1. hoditi brez cilja, namena: ves dan sem samo postopal; veselo postopa po mestu / postopati gor in dol // nav. ekspr. lenariti: pri nas ne sme nihče postopati; celo ob košnji postopa 2. publ., s prislovnim določilom ravnati, delati: grdo, krivično postopati; podobno so postopali tudi drugje; z menoj je postopal kot enak z enakim ♪
- postópek -pka m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dela, delovanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja: to je zelo zapleten postopek; izpeljati, izpopolniti, odkriti nov postopek; predpisati postopke za opravljanje česa; nezanesljivi, preprosti, zamudni postopki; posebnosti posameznih postopkov pri učenju / spremeniti delovni postopek; proizvodni, tehnološki postopek za pridobivanje česa / v prislovni rabi: delo je potekalo po rednem postopku; publ. sprejeti zakon po hitrem postopku v kratkem času // nav. ekspr. določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh: njegovih postopkov niso odobravali; ta postopek ponavljamo toliko časa, da stvar dokončamo / postopke predšolskega otroka vodijo čustva 2.
jur. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve: določiti, obnoviti, sprožiti, ustaviti, uvesti postopek; vložiti postopek za razvezo zakona / biti v postopku / prositi za revizijo postopka / dokazni postopek s katerim se ugotovijo dejstva, ki so pomembna za odločbo; enostopenjski postopek z eno samo instanco; hitri postopek za izdajo zakona pri katerem se pripravljeno besedilo zakona obravnava samo enkrat; kazenski postopek zoper osebo, za katero se utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje; mandatni postopek v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; nepravdni postopek ki se ne rešuje s pravdo; pravdni postopek s katerim se rešuje civilnopravni spor pred sodiščem; preiskovalni, razlastitveni, sodni postopek ◊ adm. upravni postopek po katerem poslujejo upravni organi; fot. obračilni postopek postopek razvijanja filma, ki da pozitiv; metal. martinski postopek za pridobivanje jekla v martinovki; ped. učni postopek način obravnavanja učne snovi ♪
- postópen -pna -o prid. (ọ̑) ki poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju: postopna izročitev blaga; postopno naraščanje obresti; postopno zviševanje davkov / začelo se je postopno uničevanje vsega živega // publ. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo; počasen: postopen razvoj; postopno prilagajanje novim razmeram ◊ gozd. postopna sečnja sečnja na zemljišču, kjer je že zraslo in se utrdilo mlado drevje postópno prisl.: postopno bližati se čemu; postopno zbirati dokazno gradivo ♪
- postópica -e ž (ọ̑) knjiž. zaporedje, potek: proučiti sedanjo postopico industrializacije ♦ mat. geometrična postopica geometrično zaporedje ♪
- postopíti in postópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) zastar. stopiti: postopi naprej, na drugo stran / hitro je postopil za njo postopíti se in postópiti se lotiti se, začeti: česar se postopi, vse mu spodleti // upati si, drzniti si: tega se ne bi nikoli postopil ♪
- postópnost -i ž (ọ̑) značilnost postopnega: postopnost naraščanja; načelo postopnosti / postopnost v obravnavi vprašanja / publ. postopnost prilagajanja novim razmeram ♪
- postópoma prisl. (ọ̑) izraža, da dejanje poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju: obrestna mera se je postopoma dvignila na pet, šest in celo na sedem odstotkov; oboroževanje je zajelo postopoma vse države drugo za drugo // publ. polagoma, počasi: narodnoosvobodilni boj je postopoma dobival značaj socialistične revolucije; prosveta je postopoma postala last ljudstva ♪
- postóvka -e ž (ọ́) manjša ptica ujeda rjavkaste barve, s temnejšimi lisami po hrbtu, oprsju in trebuhu: postovka lebdi nad njivami ♪
- postréči -stréžem dov., postrézi postrézite in postrezíte; postrégel postrégla (ẹ́) 1. prinesti hrano, pijačo navadno gostu: ni je hotela pustiti domov, preden ji ni postregla; juho so postregli v skodelicah; prijazno postreči; prosim, postrezi si sam / postreči s pecivom / kot vljudnostna fraza s čim vam lahko postrežem // s tožilnikom narediti, povzročiti, da je kdo, navadno gost, zadovoljen: postregel jih je prijazen natakar; ko je prišel z dela, ga je lepo postregla; ekspr. kar sama sta se postregla 2. dati, izročiti komu zahtevano, zaželeno blago: v trgovini so ji hitro postregli 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: postreči z dokazom, odgovorom; pri odgovoru je staršem postregla z lažjo / vedno jim je postregel z lepo besedo, domislico, nasvetom; postregli
so jim z zanimivo zgodbo povedali so jim jo ● publ. državno prvenstvo je postreglo z nekaj zanimivimi boji na državnem prvenstvu je bilo nekaj zanimivih bojev; ekspr. vreme nam je lepo postreglo imeli smo lepo vreme postréžen -a -o: biti dobro postrežen; tu smo navadno lepo postreženi ♪
- postrelíti -ím dov., postréli in postrêli; postrélil (ȋ í) 1. drugega za drugim ustreliti: vse ujetnike so postrelili 2. s streljanjem porabiti: postrelil je vse naboje, ustrelil pa nič ● ekspr. v četrt ure so postrelili ves film posneli, porabili ♪
- postréšček in postréžček -čka m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja s prenašanjem prtljage: postrešček ji je odnesel dva težka kovčka na vlak; najeti, naročiti postreščka ♪
- postréžba -e ž (ẹ̑) prinašanje hrane, pijače, navadno gostu: počasna, slaba, spretna, točna postrežba; njeno delo je bilo kuhinja in postrežba; s postrežbo v hotelu je bila zadovoljna // dajanje, izročanje zahtevanega, zaželenega blaga: postrežba v trgovini bi morala biti hitrejša; v tem lokalu je kulturna postrežba // star. nega, oskrba: v internatu ima boljšo postrežbo kot doma; bolniška postrežba ♪
- postrežljívost -i ž (í) star. ustrežljivost, uslužnost: njegova prijaznost in postrežljivost sta bili znani daleč naokrog / to je pripovedoval iz same postrežljivosti ♪
- postréžnica -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki občasno pomaga pri gospodinjskih delih: postrežnica je pomivala okna; ob sobotah je prihajala postrežnica 2. star. služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: gospa je vzela postrežnico s seboj na potovanje 3. star. (bolniška) strežnica: v bolnici potrebujejo nekaj novih postrežnic ♪
35.038 35.063 35.088 35.113 35.138 35.163 35.188 35.213 35.238 35.263