Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (34.663-34.687)



  1.      ponúdnik  -a m () kdor ponuja kako blago, storitev: ponudniki so razstavili svoje blago po stojnicah; komisija je pregledala načrte ponudnikov in izbrala najboljšega / avtomobil je prodal najboljšemu ponudniku tistemu, ki mu je plačal zanj največ
  2.      ponújati  -am nedov., tudi ponujájte; tudi ponujála (ú) 1. delati, da lahko kdo kaj a) dobi: natakarji ponujajo jedi okoli mize; za uslugo mu je ponujal nagrado / ponujati komu svoje prijateljstvo / ker je deževalo, so mu ponujali dežnik / ekspr. ponujali so ji več ženinov, pa ji nobeden ni bil všeč b) kupi, najame: branjevke ponujajo zelenjavo / oglas ponuja hrano in prenočišče v hotelu / ponujati blago po različnih cenah prodajati 2. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: češnja na vrtu vsako leto ponuja veliko sadežev / življenje nam ponuja mnogo lepega / predpisi ponujajo samo eno rešitev // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: ta dogodek nam ponuja priložnost, da nadomestimo zamujeno; zdelo se mu je, da se mu tam ponuja bogastvo / z oslabljenim pomenom: hrib je ponujal lep razgled na mesto; z vrha gore se je ponujal pogled na jezero 3. knjiž. imeti, vsebovati: njegova knjižnica ponuja dovolj gradiva za različne referate, razprave ● za atentatorjevo glavo ponujajo nagrado kdor bo omogočil, da bo atentator aretiran, bo dobil nagrado; ponujali so mu potico, pa je ni jedel ga silili, naj jo jé; ekspr. ponujal ji je zakon izražal željo, naj se poroči z njim ponújati se 1. izražati pripravljenost za kako dejanje: dve leti se je hodil ponujat v službo; ponujal se je, da jih odpelje v mesto / ponujal se je za pomoč; kar naprej se ji ponuja za spremstvo 2. ekspr. siliti se, truditi se jesti, piti: dolgo se je ponujala z juho; ves večer se je ponujal s kokto / pa pusti, kaj se ponujaš ● ekspr. dež, sneg se ponuja začenja zelo rahlo deževati, snežiti; ekspr. dobra jed se sama ponuja je ni potrebno priporočati; ekspr. ponujale so se ji črne misli jo vznemirjale, jo mučile; ekspr. pred beznicami so se ponujale prostitutke so bile pripravljene imeti spolne odnose za plačilo; ekspr. ponujajo se nova in nova vprašanja se pojavljajo, nastopajo ponújan -a -o: ponujanih jedi se ni niti dotaknil; zavrnil je ponujano pomoč; sprejel je ponujano službo; kvaliteta ponujanega blaga je slaba
  3.      pônvast  -a -o prid. (ó) podoben ponvi: ponvasta kotanja
  4.      pônvica  -e ž (ó) 1. manjšalnica od ponev: speči jajce v ponvici / napolniti ponvico z žerjavico 2. geogr. manjša kotanja iz sige v kraški jami, navadno napolnjena z vodo: pasti v ponvico; ponvice in kapniki 3. nekdaj vdolbina za smodnik na puški kremenjači: nasuti smodnika v ponvico ◊ anat. ledvične ponvice ledvične čašice; sklepna ponvica vbočeni konec kosti v sklepu
  5.      ponvíčnik  -a m () 1. gastr. pečena jed iz jajc, moke in dodatkov, navadno kot jušni vložek: peči ponvičnike; juha s ponvičniki / možganov, špinačni ponvičnik 2. v nekaterih deželah okroglo ocvrto pecivo: cvreti ponvičnike
  6.      pòobéden  -dna -o prid. (-ẹ̑) knjiž. pokosilen: poobedno spanje
  7.      pooblačíti se  -ím se dov., poobláčil se ( í) 1. postati oblačen: nebo se je pooblačilo; brezoseb. spet se je pooblačilo, dež bo 2. ekspr. postati tak, da izraža neugodno, negativno razpoloženje: ob teh besedah se mu je obraz pooblačil ∙ ekspr. prijateljsko ozračje med njima se je pooblačilo je postalo manj prijateljsko, manj zaupljivo pooblačèn -êna -o: pooblačeno nebo; s sodišča je odšel pooblačen
  8.      pooblastílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pooblastilo: pooblastilna pogodba / pooblastilni odnos
  9.      pooblastílo  -a s (í) pravica, da kdo uradno veljavno opravi, opravlja kako (pravno) dejanje: dati, omejiti pooblastilo; ima pooblastilo, da podpisuje račune; publ. široka pooblastila / predsednik države je dobil izredna pooblastila / pismeno, ustno pooblastilo / delati po pooblastilu koga // listina, s katero se da komu taka pravica: izdati, izročiti, podpisati pooblastilo // obseg, mera odločanja, določena navadno z zakonom: preseči pooblastila; velika pooblastila
  10.      pooblastíti  -ím dov., pooblástil ( í) dati komu pravico uradno veljavno opraviti, opravljati kako (pravno) dejanje namesto koga ali v imenu koga: pooblastiti koga, da izdaja predpise, zastopa podjetje; z zakonom koga pooblastiti; pismeno, ustno pooblastiti pooblaščèn -êna -o: biti pooblaščen za kaj; pooblaščena oseba / publ. izvedelo se je iz pooblaščenih krogov ♦ fin. pooblaščena banka banka, ki ima dovoljenje pristojnega organa za opravljanje deviznih poslov
  11.      poobláščati  -am nedov. (á) dajati komu pravico uradno veljavno opraviti, opravljati kako (pravno) dejanje namesto koga ali v imenu koga: navadno so pooblaščali tajnika, da je sklepal pogodbe
  12.      pooblaščênec  -nca m (é) kdor je pooblaščen: pooblaščenec za sklenitev pogodbe ♦ jur. pooblaščenec za vročitve kdor je pooblaščen sprejemati uradne spise namesto stranke, nima pa pravice opravljati drugih pravnih dejanj namesto nje
  13.      poóblati  -am dov. (ọ̑) z oblanjem narediti gladko, ravno: pooblati desko, robove / pooblati vrata // z oblanjem odstraniti: pooblati izboklino poóblan -a -o: pooblana deska
  14.      poočítati  -am dov. () 1. opozoriti na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost: najprej mu je dal, potem pa poočital; če ga kaj prosijo, takoj poočita, kaj je že storil zanje 2. z nezadovoljstvom, nejevoljo opozoriti na kaj negativnega pri kom: poočitala mu je lenobo; poočitala mu je, da je zamudil; kod si tako dolgo hodil, mu je poočitala
  15.      poočítiti  -im dov.) zastar. izraziti, pokazati: poočititi dejansko stanje stvari / poočititi pouk z raznimi pripomočki ponazoriti
  16.      poočitováti  -újem nedov.) zastar. izražati, kazati: ta nasprotja so poočitovala notranji propad; v njegovih romanih se poočituje boj za obstanek
  17.      pòoktóbrski  -a -o prid. (-ọ́) publ. nanašajoč se na čas po oktobrski revoluciji: pooktobrski razvoj gospodarstva v Sovjetski zvezi
  18.      poóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) redko namazati z oljem; naoljiti: pooljiti pekač / pooljiti solato politi z oljem // prepojiti z oljem: pooljiti platno poóljen -a -o 1. deležnik od pooljiti: pooljen obraz / pooljeni papir 2. knjiž. pobarvan z oljnato barvo: pooljeni hodniki, zidovi
  19.      poonegáviti  -im dov.) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: čeprav je star, pri hiši marsikaj poonegavi; nejevoljno je poonegavil, da ne more rekel, povedal
  20.      pòoperacíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas po operaciji: pooperacijski potek bolezni; pooperacijsko zdravljenje
  21.      pooráti  -ôrjem in -órjem dov., poôrji poorjíte; poorál (á ó, ọ́) končati oranje: za letos smo že poorali / poorati njivo zorati
  22.      poosebítev  -tve ž () glagolnik od poosebiti: poosebitev smrti / ona je poosebitev ženskega ideala / kralj je veljal za poosebitev božanstva na zemlji ♦ lit. poosebitev in druge metafore
  23.      poosébiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. prikazati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi: človek je poosebil vse neznane mu sile v naravi; poosebiti smrt 2. ekspr. narediti, da kdo ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: pisatelj je v svojem junaku poosebil narodno zavest primorskega človeka // imeti določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: on je poosebil revolucionarje tistega časa poosébljen -a -o: on je poosebljen mir; ta svet je bil poosebljen v glavnem junaku romana; dekle je bilo poosebljena ljubkost, poštenost, prizadevnost; v zgodbi nastopa poosebljena smrt; lisica je v basnih poosebljena zvijača in prekanjenost
  24.      poosébljati  -am nedov. (ẹ́) 1. prikazovati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi: poosebljati stvari 2. ekspr. delati, da kdo ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: ljudstvo je v tem legendarnem junaku poosebljalo svojo željo po svobodi // imeti določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: ta junak pooseblja revolucionarni boj; on pooseblja poseben tip iz ameriškega življenja / to gibanje je poosebljala napredna stranka
  25.      poostrítev  -tve ž () glagolnik od poostriti: poostritev predpisov / poostritev boja / poostritev ekonomskega vprašanja

   34.538 34.563 34.588 34.613 34.638 34.663 34.688 34.713 34.738 34.763  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA