Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (34.426-34.450)


  1.      poltén  -a -o [u̯t] prid. (ẹ̑) nav. slabš. nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost; čuten: poltena ljubezen, naslada / polteno življenje / polten človek / poltene ustnice ♪
  2.      polténost  -i [u̯t] ž (ẹ̑) nav. slabš. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju; čutnost: vdajati se poltenosti; poltenost in pohotnost / njegovim pesmim so očitali poltenost / čutila je, da je njegova ljubezen predvsem poltenost telesni, spolni užitek ♪
  3.      póltón  -a [u̯t] m (ọ̑-ọ̑) 1. muz. interval male sekunde ali zvečane prime: pri molovski lestvici sta poltona med drugo in tretjo ter peto in šesto stopnjo; za polton zvišan ton / diatonični polton interval male sekunde; kromatični polton interval zvečane prime 2. odtenek določene barve med svetlim in temnim tonom: izkazovati poltone; film dobro zaznava poltone; rdeč, siv polton ♪
  4.      póltónski 2 -a -o [u̯t] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polton: poltonsko razmerje / poltonska lestvica kromatična lestvica ♦ tisk. poltonski barvni izvleček izvleček, ki ima, kaže tudi poltone; poltonski kliše rastrski kliše ♪
  5.      póltovóren  in póltovôren -rna -o [u̯t] prid. (ọ̑-ọ́; ọ̑-ó) v zvezah: poltovorni avtomobil manjši avtomobil za prevoz tovorov; poltovorna ladja ladja za hkraten prevoz tovora in potnikov ♪
  6.      póltrájen  -jna -o [u̯t] prid. (ọ̑-ā) agr. ki ostane določen krajši čas užiten, dober: poltrajni kruh; poltrajne klobase, konzerve ♪
  7.      póltrák  -a [u̯t] m (ọ̑-ȃ) geom. na eni strani omejena ravna črta: točka deli premico na dva poltraka / negativni, pozitivni poltrak koordinatne osi s koordinatnim izhodiščem na eni strani omejena ravna črta na koordinatni osi, na kateri imajo točke negativne, pozitivne koordinate ♦ mat. številski poltrak na katerem so od števila nič ali negativna ali pozitivna števila ♪
  8.      póltŕd  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-ŕ) srednje trd: poltrda snov ♦ agr. poltrdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi kot mehki in z večjim odstotkom kot trdi sir ♪
  9.      polúcija  -e ž (ú) 1. med. iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti v spanju: imeti polucije 2. knjiž. onesnaženje, onesnaževanje: polucija rek, zraka ♪
  10.      polúckati  -am dov. (ȗ) pog., ekspr. popiti (alkoholno pijačo): poluckati vino in žganje / polucka tudi pol litra kave ♪
  11.      polúkati  -am dov. (ȗ) zastar. pogledati, pokukati: polukati skozi ključavnico / prve pomladanske cvetlice so že polukale iz zemlje ♪
  12.      polúlati  -am dov. (ȗ) otr. zmočiti s sečem: otrok polula plenice; pes je polulal drog polúlati se opraviti malo potrebo: ali si se že polulal; polulati se v hlačke / otrok se polula v kahlico polúlan -a -o: otrok je polulan; polulane plenice ♪
  13.      póluráden  -dna -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȃ) ki ima določene značilnosti uradnega: poluradna izjava / poluradno glasilo / poluradni rezultati ♦ jur. poluradni obisk obisk državnega funkcionarja ali delegacije na povabilo ustreznega državnega organa ali funkcionarja druge države zaradi posvetovanja o določenih vprašanjih pólurádno prisl.: poluradno potrditi novico ♪
  14.      pólúsnje  -a [ou̯] s (ọ̑-ú) obrt., navadno v zvezi vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom: v polusnje vezana knjiga ♦ zal., kot označba načina vezave Ivan Cankar, Črtice, polusnje [pl. us.] ♪
  15.      polúta  -e ž (ū) 1. polovica zemeljske oble; polobla: severna, zahodna poluta / zemeljska poluta 2. anat. polovica velikih ali malih možganov; hemisfera: desna poluta / možganska poluta 3. publ., navadno s prilastkom stran, del: izobraževalna in raziskovalna poluta muzejstva / temna in svetla poluta življenja ♪
  16.      pólvečéren  -rna -o [u̯v] prid. (ọ̑-ẹ́) v zvezi polvečerna obleka boljša, navadno srednje dolga, ženska obleka za popoldanske ali večerne družabne prireditve: prišla je v polvečerni obleki ♪
  17.      pólvojáški  -a -o [u̯v] prid. (ọ̑-á) knjiž. napol vojaški: polvojaška organizacija / nositi polvojaško čepico ♪
  18.      pólvolnén  -a -o [u̯v] prid. (ọ̑-ẹ̑) tekst. ki ima bombažno osnovo in volnen votek ali obratno: polvolnena tkanina / polvolneno krilo ♪
  19.      pólza  -e [u̯z] ž (ọ́) knjiž., redko plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino; drča: spustiti hlod po polzi ◊ agr. drog na sprednjem delu voza, po katerem pri zavijanju drsi, se premika sora ♪
  20.      polzáča  -e [u̯z] ž (á) zool. manjša sladkovodna riba s šestimi brčicami okrog ust; nežica: v akvariju goji tudi polzače ♪
  21.      pólzajedávka  -e [u̯z] ž (ọ̑-ȃ) bot. rastlina z zelenimi listi, ki jemlje gostitelju samo vodo in anorganske snovi: rumena omela, lanika in druge polzajedavke ♪
  22.      pólzapŕt  -a -o [u̯z] prid. (ọ̑-ȓ) knjiž. napol zaprt: polzaprte naoknice / opazoval ga je s polzaprtimi očmi / smehljal se je s tankimi, polzaprtimi ustnicami ♪
  23.      pólzastŕt  -a -o [u̯z] prid. (ọ̑-ȓ) knjiž. napol zastrt: polzastrto okno / polzastrta luna; pren. polzastrto izražanje ♪
  24.      pólzavéden  -dna -o [u̯z] prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) 1. ki se ga kdo popolnoma ne zaveda: neki notranji, polzavedni glas mu je šepetal, naj darilo vzame 2. ki ni popolnoma zavesten, hoten; polzavesten: polzaveden gib; polzavedna laž / dremavo, polzavedno stanje ♪
  25.      pólzavést  -i [u̯z] ž (ọ̑-ẹ̑) 1. stanje nepopolne, zmanjšane zavesti, zavedanja: zbuditi se iz polzavesti; ekspr. pogrezniti se v polzavest; spanec se je spremenil v megleno polzavest 2. navadno s prilastkom nejasna, neizrazita zavest o čem: podobna narodna polzavest kot pri Izraelcih se kaže tudi pri starih Grkih ♪

   34.301 34.326 34.351 34.376 34.401 34.426 34.451 34.476 34.501 34.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA