Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (33.788-33.812)


  1.      podzémeljski  tudi podzêmeljski -a -o [mǝl] prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na podzemlje 2: ustanoviti podzemeljsko organizacijo / podzemeljska dejavnost ♪
  2.      podzêmeljski  tudi podzémeljski -a -o [mǝl] prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje 1, 3: podzemeljski deli rastlin; podzemeljska favna / podzemeljska voda / spoznavati podzemeljski svet; podzemeljske jame / podzemeljski hodnik, rov / podzemeljska železnica podzemna železnica / podzemeljski jedrski poskusi ♦ geogr. podzemeljsko jezero jezero v kraškem podzemlju; geol. podzemeljska erupcija; sam.: pog. peljal se je s podzemeljsko s podzemno železnico ♪
  3.      podzémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje: a) podzemni deli rastlin; podzemni tok reke / podzemne jame v kraškem svetu / podzemni rov / podzemni kabel, vod / podzemne etažne stolpnice / podzemna železnica ♦ bot. podzemno steblo podolgovato, odebeljeno podzemeljsko steblo nekaterih rastlin b) močna podzemna dejavnost ♪
  4.      podzémlje  tudi podzêmlje -a s (ẹ̑; ȇ) 1. zemlja pod zemeljsko površino: raziskovati tudi podzemlje; prilagoditi se življenju v podzemlju / globoko podzemlje // prostor pod zemeljsko površino: bogastvo, lepote podzemlja; ljubezen do podzemlja ga je spodbujala k raziskovanju; vhod v podzemlje / kraško podzemlje ∙ ekspr. delo v črnem podzemlju so mehanizirali v rudnikih ♦ geogr. kraško podzemlje kraški pojavi pod zemeljsko površino 2. ekspr. organizirana nezakonita, kazniva dejavnost: vključil se je v podzemlje / soditi podzemlju / ameriško, pariško podzemlje / gangstersko podzemlje 3. v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi: opisovati podzemlje ♪
  5.      podzémnica  -e ž (ẹ̑) prostor pod zemljo ali v zemlji za prebivanje: prenočevanje v podzemnicah ♪
  6.      podzémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje: a) podzemski deli rastlin / podzemske jame, reke / podzemska koleraba rumena koleraba / podzemski hodnik, prostor, rov / podzemska železnica podzemna železnica b) podzemsko gibanje / podzemske organizacije podzémsko prisl.: padavine odtekajo podzemsko ♪
  7.      podzíd  -a m (ȋ) 1. zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: skale so porabili pri zidanju podzidov 2. redko spodnji, navadno ojačeni del zidu; podzidek: palača je okrašena z mnogimi stebri in podzidi ♪
  8.      podzídati  tudi podzidáti -am dov. (í á í) 1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: stavbo morajo podzidati; podzidati zunanjo steno / hiša bo lesena, le podzidali jo bodo napravili zidan temelj // knjiž. utemeljiti, dokazati: znanstveno podzidati trditev 2. napraviti zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidati cesto; nasip je treba še podzidati podzídan -a -o: podzidan obok; hiša je že podzidana ♪
  9.      podzidáva  -e ž (ȃ) glagolnik od podzidati: nabaviti material za podzidavo / proučevanje družbenega in gospodarskega razvoja je trdna podzidava za zgodovino ♪
  10.      podzidávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: podzidavati zunanjo steno / hišo so podzidavali delali zidan temelj 2. delati zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidavati breg, nasip ♪
  11.      podzídek  -dka m (ȋ) 1. spodnji, navadno ojačeni del zidu: prijel se je za okenski rob in stopil na podzidek; sedeli so na podzidku; palače s stebri in podzidki // redko temeljni zid: hiša je lesena, podzidek pa kamnit 2. redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: v vinogradu so naredili podzidke ♪
  12.      podzídje  -a s (ȋ) 1. temeljni zid: spominska plošča je vzidana v podzidje; hiša je lesena, ima pa kamnito podzidje 2. redko podzid: vinograd s podzidji / podzidje in okvir pri vratih sta navadno barvana podzidek ♪
  13.      podzídnica  -e ž (ȋ) redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: ob podzidnici so izkopali jarek ♦ grad. zid, ki ne nosi, ampak le navzven zapira podstrešje ♪
  14.      pòdzvéza  -e ž (ȍ-ẹ̑) organizacijska enota v okviru zveze: zveza in podzveza organizacij; dejavnost podzveze / nogometna podzveza občinska, medobčinska nogometna zveza ♪
  15.      pòdzvézen  -zna -o prid. (ȍ-ẹ̑) nanašajoč se na podzvezo: podzvezna akcija / podzvezno tekmovanje ♪
  16.      pòdzvóčen  -čna -o prid. (ȍ-ọ̄ ȍ-ọ̑) ki ima manjšo hitrost kot zvok: podzvočna hitrost / podzvočna letala ♪
  17.      pòdzvŕst  -í ž (ȍ-ȓ) vsaka od različnih oblik pojavov ali stvari v okviru pojavov ali stvari iste zvrsti: glede na tehniko slikanja ločimo več slikarskih zvrsti in podzvrsti; podzvrst programske glasbe ♪
  18.      podžágati  -am dov. (ȃ) na spodnjem koncu prežagati: hrast, ki so ga podžagali, se je pri padcu zapletel v sosednje drevo / partizani so porušili most in podžagali telefonske drogove ♪
  19.      podžagováti  -újem nedov. (á ȗ) na spodnjem koncu žagati: fanta sta podžagovala smreko ♪
  20.      podžgáti  -žgèm dov., podžgál (á ȅ) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: vse je pripravljeno v peči, samo podžgati je treba; podžgati s trskami / podžgati grmado, slamo / podžgati ogenj narediti 2. ekspr. spodbuditi, navdušiti: govornikove besede so jih podžgale; uspeh ga je podžgal k še intenzivnejšemu delu / podžgati koga proti komu nahujskati, naščuvati 3. ekspr. povzročiti, vzbuditi: njegove besede so podžgale odpor do stvari; želja po maščevanju mu je podžgala pogum; to ga je podžgalo, da je rekel več, kot bi bil smel // v zvezi s še povečati stopnjo, intenzivnost česa: dogodek je še podžgal jezo nanj; dekletovo vedenje je še podžgalo njegovo ljubezen; tisto malo, kar je izvedela, je še podžgalo njeno radovednost ● ekspr. vino je družbo močno podžgalo razvnelo, razgibalo; vulg. temu človeku bi bilo treba pod ritjo podžgati, da bi kaj ukrenil v svojem ravnanju je zelo ravnodušen, neprizadet podžgán -a -o: podžgani od njegove vneme, so še sami začeli hiteti ♪
  21.      podžígati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: podžigati s trskami / podžigati slamo / podžigati ogenj delati; pren., ekspr. podžigati ogenj sovraštva 2. ekspr. spodbujati, navduševati: partizanske pesmi so podžigale brigade v boju; bratovo navdušenje je podžigalo tudi njega; podžigati koga k delu; z besedami podžigati; obotavljal se je in se obenem podžigal ∙ ekspr. upor mu podžiga kri ga razvnema 3. ekspr. povzročati, vzbujati: njegove besede so podžigale odpor, sovraštvo; skrb za vsakdanji kruh ga je podžigala, da je delal podnevi in ponoči // v zvezi s še povečevati stopnjo, intenzivnost česa: ta dogodek je jezo nanj še podžigal; spori še podžigajo napetost med njimi; sestrini namigi so njeno radovednost še podžigali podžigajóč -a -e: podžigajoči klici, kriki; podžigajoč ritem; podžigajoče besede ♪
  22.      poém  -a m (ẹ̑) knjiž. pesnitev: odlomek iz poema; epi in poemi / to so Cankarjevi poemi v prozi ♪
  23.      poén  -a m (ẹ̑) žarg., šport. točka: zmagati s poenom prednosti; pren., publ. tako ravnanje prinaša poene v prid njegovega stališča ♪
  24.      poenobesédenje  -a s (ẹ̑) lingv. nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega; univerbizacija ♪
  25.      poenostávljati  -am nedov. (á) delati kaj preprosto, nezapleteno: izboljševati in poenostavljati izdelavo orodja / poenostavljati resničnost; stvari se preveč poenostavljajo poenostavljajóč -a -e: aktualistično, poenostavljajoče pisanje ♪

   33.663 33.688 33.713 33.738 33.763 33.788 33.813 33.838 33.863 33.888  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA