Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (33.751-33.775) 
- pòdtlák -a m (ȍ-ȃ) teh. tlak, navadno v strojni napravi, ki je nižji od zunanjega: v cevi nastane podtlak ♪
- pòdtón -a m (ȍ-ọ̑) navadno s prilastkom izražanje spremljajoč pojav, ki nakazuje kako čustvo, razpoloženje: pripovedovanje je imelo skrivnosten podton; govoril je z žalostnim podtonom / lirični podton povesti / razprava s polemičnim podtonom / ocena je dobila s tem podton negativne kritike ♪
- podtrebúšje -a s (ȗ) anat. spodnji del trebuha: bolečine v podtrebušju ♪
- podučljív -a -o prid. (ȋ í) star. poúčen: pogovor je bil zanimiv in podučljiv ♪
- poduhóviti -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: tako življenje jo je poduhovilo; njegov obraz se je z leti poduhovil / trpljenje je njuno ljubezen poduhovilo poduhóvljen -a -o: poduhovljen obraz; postal je mirnejši in bolj poduhovljen ♪
- poduhóvljati -am nedov. (ọ́) delati, povzročati, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: plemenititi in poduhovljati človeka / pisatelj idealizira in poduhovlja ljubezen ♪
- poduhóvljenje -a s (ọ̑) glagolnik od poduhoviti: poduhovljenje človeka; poduhovljenje in ponotranjenje / poduhovljenje ljubezni ♪
- poduhóvljenost -i ž (ọ̑) lastnost, stanje poduhovljenega: presenetila jih je poduhovljenost njegove fiziognomije; poduhovljenost in čustvena poglobljenost ♪
- podúk -a m (ȗ) 1. star. nauk, nasvet: poduka ni v celoti razumel; upoštevati njegov poduk / to je moralistični poduk igre / dajali so jim poduk / ravnati se po podukih 2. zastar. pouk, poučevanje: poduk jezika / ona vodi poduk poučuje / to naj ti bo v poduk ♪
- podúsnjica -e ž (ȗ) vet. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami: odstraniti podusnjico ♪
- podvájati -am nedov. (á) 1. delati dvakrat tolikšno: začel je podvajati stave, da bi dobil nazaj izgubljeni denar; podvajati stroške; število prebivalcev se skoraj podvaja // ekspr. množiti, večati: to mu delo samo podvaja; gorski zrak podvaja tek / veselje jim podvaja moči; njegova žalost se podvaja 2. dvakrat, na dveh mestih opravljati isto delo: bojijo se, da se bo z ustanovitvijo društva dejavnost podvajala ● knjiž. ko se je trudil, da ne bi zadremal, so se predmeti okoli njega podvajali jih je dvojno videl ◊ lingv., lit. zaporedno ponavljati glasove, zloge ali besede podvajajóč -a -e: podvajajoči se poki topov; moči podvajajoče veselje ♪
- podvalíti -ím dov., podválil (ȋ í) 1. z valjenjem spraviti pod kaj: podvaliti hlod / v pretepu ga je skušal podvaliti; brezoseb. težko naložen voz se je močno nagnil in malo je manjkalo, da ga ni podvalilo 2. žarg. podtakniti: trgovec mu je podvalil blago z napako / svojo krivdo je skušal podvaliti drugemu podvalíti se zvaliti se, zakotaliti se: poleno se mu je podvalilo k nogam ♪
- podvések -ska m (ẹ̑) anat., v zvezi možganski podvesek hipofiza ♪
- podvèz -éza m (ȅ ẹ́) glagolnik od podvezati: podvez rane ♪
- podvéza -e ž (ẹ̑) 1. trak, navadno gumijast, za pritrjanje nogavic, hlačnic: nositi podveze; črne nogavice s podvezami ∙ red hlačne podveze visoko angleško viteško odlikovanje ♦ navt. vrv, s katero se rob skrajšanega dela jadra pričvrsti na križ ali deblo 2. glagolnik od podvezati: podveza popkovnice ♪
- podvézati in podvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) z vezanjem spodaj a) pritrditi: podvezati nogavice / morala je podvezati krilo b) med. stisniti: podvezati popkovnico / podvezati odtrgano roko ◊ navt. podvezati jadro delno ga zviti, da je krajše podvézan -a -o: hlače je imel pod kolenom podvezane s trakom ♪
- podvézen -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podvezo: podvezna zaponka / podvezni trak podveza ♪
- podvezováti -újem nedov. (á ȗ) z vezanjem spodaj a) pritrjevati: podvezovati nogavice s trakom b) med. stiskati: podvezovati popkovnico ♪
- podvíg -a m (ȋ) 1. publ. pomembno, drzno dejanje, ravnanje: tak podvig je zelo tvegan; pripraviti skupen podvig; pionirski podvig / metalcu je uspel sijajen športni podvig; vesoljski podvig / iron. njegovi planinski podvigi so predvsem izleti na bližnje hribe // ekspr. dejanje, ravnanje sploh: ta podvig boš še obžaloval; privoščil si je nenavaden podvig / tatinski podvigi tatvine / znani so njegovi ljubezenski podvigi dogodivščine 2. knjiž., redko napredek, dvig: skrbeti za podvig znanosti in kulture ♪
- podvíhati -am dov. (í) z vihanjem spraviti pod kaj: pes je podvihal rep in sedel / s prsti je segel v brke in jih podvihal / podvihati rokave zavihati podvíhan -a -o: podvihan ovratnik ♪
- podvíti -víjem dov. (í) z zvijanjem spraviti pod kaj: podviti krilo pod kolena; podvila si je roke pod brado / mačka je podvila rep // redko priviti: podviti petrolejko podvít -a -o: sedeti na podvitih nogah ♪
- podvízati -am dov. (ȋ) knjiž. 1. spodbuditi: podvizal jih je, da so bolj pohiteli / to ga je podvizalo k delu 2. pospešiti: podvizati tempo / podvizati korak pospešiti hojo podvízati se raba peša pohiteti: podvizala se je domov; podvizali so se za njim / podvizaj se, so že tu / zelo so se podvizali s poroko podvízan -a -o: podvizana hoja ♪
- podvlačíti in podvláčiti -im dov. (ȋ á) nar. podbranati: ajdo so posejali in že podvlačili ♪
- podvláka -e ž (ȃ) 1. star. tkanina, usnje, ki se prišije, prilepi na notranjo stran oblačila, obuvala; podloga: odparati podvlako; klobuk, plašč s strgano podvlako 2. grad. lesen ali kovinski pomožni nosilec, položen navadno prečno na glavno smer: podpreti s podvlako; zavarovati stropnike s podvlako ♪
- podvléči -vléčem dov., podvléci podvlécite in podvlecíte; podvlékel podvlékla (ẹ́) 1. star. prišiti, prilepiti podlogo; podložiti: podvleči krilo, plašč 2. nar. podbranati: podvleči oves ♪
33.626 33.651 33.676 33.701 33.726 33.751 33.776 33.801 33.826 33.851