Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (33.488-33.512) 
- podčeljústen -tna -o prid. (ȗ) ki je, se nahaja pod čeljustmi: podčeljustne bezgavke ♦ anat. podčeljustna slinavka žleza pod spodnjo čeljustjo ♪
- pòdčlôvek -éka m ed. in dv. (ȍ-ó ȍ-ẹ́) ekspr. kdor je manj sposoben, manj popoln od povprečnega človeka: nadčlovek in podčlovek / ženska je bila zanj še zmeraj podčlovek neenakovredna moškemu; prim. podljudje ♪
- podčŕtati -am dov. (ŕ r̄) 1. narediti črto, črte pod čim: podčrtati neznane besede v besedilu; podčrtati z dvema črticama; podčrtati s svinčnikom / kot opomba podčrtal avtor 2. poudariti: sneg je podčrtal črnino dreves; spretno izbrana barva podčrta odlike postave / publ. v knjigi je podčrtal prizadevanje naše države za mirno sožitje podčŕtan -a -o: v referatu so podčrtani uspehi zadnjih let; s košatimi obrvmi podčrtano čelo ♪
- pòddél -a [tudi eu̯] m (ȍ-ẹ̄) kar nastane z delitvijo dela: deli in poddeli ♪
- pòddesétnik -a m (ȍ-ẹ̑) v avstrijskem in nemškem okolju najnižji vojaški čin ali vojak s tem činom: ujeli so poddesetnika; biti imenovan za poddesetnika ♪
- podebatírati -am dov. (ȋ) krajši čas debatirati: na hitro so podebatirali o spornih vprašanjih / ekspr. jutri se dobiva in malo podebatirava se pogovoriva ♪
- podedováti -újem in podédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̄) 1. dobiti premoženje po umrlem: podedovati denar, hišo; podedovati po stricu, za očetom; veliko podedovati / podedovati pravico do plemiškega naslova 2. prevzeti od prednikov: podedovati bolezen; od matere je podedoval barvo oči / ekspr. podedovati zanimanje za knjige; pren. podedovati stare navade ● podedoval je očetov poklic odločil se je za isti poklic, kot ga je imel oče podedován in podédovan -a -o: podedovani predsodki; podedovane lastnosti; podedovano premoženje ♪
- pôdel -dla -o [ǝu̯] prid., pôdlejši (ó) ki ima zelo negativne lastnosti v moralnem pogledu: podel človek; biti podel / podlo dejanje / podla zavist pôdlo prisl.: podlo ravnati ♪
- podélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / redko toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi 2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala ∙ zastar. podelati jabolka v mošt predelati 3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal podélati se ekspr. iztrebiti se: otrok se je podelal; podelati se v hlače; od strahu se podelati / podelal se je kar na tla opravil veliko potrebo ∙ nizko podelam se nate ne cenim te; nizko podelam se na tvoje mnenje ne upoštevam ga; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače podelal bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal podélan -a -o: očistiti podelanega otroka;
množina podelanih surovin ∙ nizko nekajkrat je počilo, pa so bili vsi podelani popolnoma prestrašeni ♪
- podelílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na podelitev: podelilno znamenje ♦ jur. podelilna listina nekdaj listina, s katero se podeli določena pravica ♪
- podelíti -ím dov., podélil (ȋ í) 1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade // knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost ♦ rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament 2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom 3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke podeljèn -êna -o: podeljeni sta bili dve prvi in dve drugi nagradi; podeljena odlikovanja ♪
- podeljeváti -újem nedov. (á ȗ) dajati komu kaj, zlasti na slovesen način: dekan je začel podeljevati diplome; podeljevati odlikovanja // knjiž. dajati sploh: podeljevati posestva / podeljevati kredite / podeljevati plemiške naslove ♪
- podelováti -újem dov. (á ȗ) nar. z izdelovanjem česa porabljati: podeluje že drugi klobčič volne ∙ zastar. podelovati smetano v maslo predelovati ♪
- podemokrátiti -im dov. (á ȃ) narediti kaj demokratično: podemokratiti družbeni sistem; upravljanje se je podemokratilo / ekspr. podemokratiti strokovno izrazje narediti bolj razumljivo ♪
- pôden -dna -o prid. (ō) nanašajoč se na pod, tla: podni lak; podne in stenske letve; podno loščilo / podne površine / podna vrata so zaškripala ♪
- podést -a m (ẹ̑) 1. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; stopniščni počivalnik, stopniščni presledek: postati na podestu; stopnice s podesti / stopniščni podest 2. arhit. dvignjeni del tal, poda: s podestom pregrajena dvorana ♪
- podesta tudi podestà -ja [-stá] m (ȃ) 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave: tako je odločil podesta 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: mestu je načeloval podesta ♪
- podésten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podest: podestna površina / podestna ograja ♪
- podeštát in podestát -a m (ȃ) nar. 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave; podesta: sprejem pri podeštatu 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: koprski podeštat ♪
- podežêlec -lca m (ȇ) knjiž., redko podeželan: norčeval se je iz podeželcev ♪
- podežêlje -a s, rod. mn. tudi podežêlij (ȇ) področje zunaj večjih mest: prišel je s podeželja; oditi na podeželje; živeti na podeželju; pospešiti razvoj podeželja / podeželje se seli v mesto podeželani ♪
- podežêlski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na podeželje: podeželski kraj; podeželski zdravnik / podeželski mir / podeželska miselnost ozka, omejena ♪
- pòdfárica -e ž (ȍ-á) nar. podružnica: Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga (Prežihov) ♪
- pódgêslo -a s (ȍ-é) lingv. jezikovna oblika določene geselske besede, ki je v slovarju v okviru gesla prikazana samostojno ♪
- pòdgléženj -žnja m (ȍ-ẹ́) anat. del noge pod gležnjem; nart ♪
33.363 33.388 33.413 33.438 33.463 33.488 33.513 33.538 33.563 33.588 
