Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (33.338-33.362)


  1.      pobíti  -bíjem dov., pobìl (í ȋ) 1. drugega za drugim ubiti: vseh ne bodo pozaprli in pobili 2. povzročiti smrt, navadno živali: pobil je nekaj medvedov in volkov / obtožena je s sekiro pobila svojega moža ubila, umorila 3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: s pestjo ga je pobil na tla ∙ ekspr. pobili so ga skoraj do mrtvega zelo so ga pretepli 4. drugega za drugim razbiti: pobiti kozarce; pobili so jim vsa okna // nav. 3. os. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah: toča je pobila žito / toča je pobila polja, po vinogradih; brezoseb. letos jim je vse pobilo 5. zanikati, ovreči: pobil je vse njegove trditve; pobiti z dokazi / pobiti komu dvome / ekspr. sogovornika je pobil 6. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: ta misel ga je pobila; s svojim govorjenjem ga je še bolj pobila pobíti se pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: otrok je padel in se pobil; pobiti se po glavi pobít -a -o: bil je utrujen in pobit; pobite živali; pobita polja; prisl.: pobito hoditi ♪
  2.      pobítje  -a s (ȋ) star. 1. uboj, umor: zgodilo se je strašno pobitje 2. razdejanje, uničenje: vihar je povzročil grozno pobitje ♪
  3.      pobítost  -i ž (ȋ) stanje pobitega človeka: obšla ga je pobitost; zapadel je v duševno otopelost in pobitost / moralna pobitost ♪
  4.      poblagoslovíti  -ím dov., poblagoslóvil; poblagoslovljèn tudi poblagoslóvljen (ȋ í) v krščanskem okolju drugega za drugim blagosloviti: ob božiču je vse pokadil in poblagoslovil ♪
  5.      poblaznélost  -i ž (ẹ́) stanje poblaznelega človeka: v poblaznelosti je tolkla po njem ♪
  6.      pobledéti  -ím dov., poblédi tudi poblêdi (ẹ́ í) 1. izgubiti naravno barvo: shujšal je in pobledel / lica so mu pobledela // prebledeti: ob tej novici je pobledel; pobledeti od jeze, strahu; pobledel je kot zid 2. redko obledeti: črnilo, slika z leti pobledi 3. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so pobledele 4. knjiž. postati manj izrazit: spomin na to mu je že pobledel pobledèl in pobledél -éla -o: pobledel obraz; od pranja pobledela obleka ♪
  7.      pobledévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. bledeti: lica so mu pobledevala / dekle je zardevalo in pobledevalo prebledevalo / spomin nanj pobledeva postaja manj izrazit ♪
  8.      pobliskávati  -am nedov. (ȃ) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: onkraj reke pobliskavajo luči mesta / avtomobilist mu je pobliskaval z žarometi; brezoseb. na zahodni strani neba (se) je pobliskavalo 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: bajoneti, okna pobliskavajo v soncu / oči mu jezno pobliskavajo / pobliskavati z očmi; pren. v teh verzih pobliskava modrost // prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji pobliskavajo izza rdečih ustnic / iz njenih oči pobliskava šaljivost ● pog. reporterji pobliskavajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči; ekspr. v spominu so se mu pobliskavale osebe iz letovišča se jih je večkrat, za krajši čas spomnil ♪
  9.      poblísniti  -em dov. (í ȋ) 1. na hitro močno zasvetiti se: luč je poblisnila in ugasnila; brezoseb. iz puške se je poblisnilo 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so kdaj pa kdaj poblisnila / jezno poblisniti z očmi ● ekspr. te besede so mi poblisnile skozi možgane sem se jih nenadoma spomnil; ekspr. šele tedaj se mi je poblisnilo, kaj je hotel sem dojel, spoznal; ekspr. nič pametnega se mi ni poblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil ♪
  10.      poblížje  in poblíže prisl. (í) knjiž. 1. bolj od blizu: pozneje sem si to skalovje ogledal pobližje; tega motorja še nisem videl pobližje 2. natančneje, podrobneje: oglejmo si vsebino romana pobližje; delavce moramo pobližje seznaniti s pravicami in dolžnostmi / morala bi se pobližje spoznati ♪
  11.      pobljúvati  -am in -bljújem tudi pobljuváti -bljúvam in -bljújem dov., pobljúval tudi pobljuvál (ú; á ú) z bruhanjem umazati; pobruhati: otrok jo je vso pobljuval pobljúvan tudi pobljuván -a -o: pobljuvana tla ♪
  12.      pobóbnati  -am dov. (ọ̑) z enakomernim udarjanjem v presledkih, večkrat povzročiti votle glasove: nenadne kaplje so pobobnale po pločevinasti strehi; pobobnati s pestjo, prsti po mizi / ekspr. rahlo je pobobnal po oknu potrkal ♪
  13.      pobobnévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih bobneti: na nebu pobobneva grom; brezoseb. za gorami je še vedno pobobnevalo // bobneč v presledkih se hitro premikati: valovi pobobnevajo pod mostom / na cesti so pobobnevali tanki bobneli ♪
  14.      pobóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pobočje: pobočni greben / pobočna lega / pobočni veter 2. zastar. stranski: pobočne osebe romana / pobočni sorodniki daljni ♪
  15.      pobógati  -am dov. (ọ̑) star. spraviti, pobotati: pobogati očeta s sinom; z njegovim posredovanjem sta se spet pobogala ♪
  16.      pobóljšati  -am dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da kdo pridobi boljše lastnosti: nova družba ga je poboljšala; tega človeka ni mogoče poboljšati; sklenila sta se poboljšati 2. izboljšati: poboljšati življenjske razmere / poboljšati kakovost izdelkov ● žarg., šol. učenec se je poboljšal v fiziki ima boljše ocene pobóljšan -a -o: poboljšani kaznjenci; poboljšani odnosi ♪
  17.      pobóljšek  -ška m (ọ̑) 1. star. priboljšek: s poboljški ga je pridobivala zase / za poboljšek mu je poslala kos potice 2. zastar. izboljšanje, izboljšava: doseči poboljšek in napredek; dihanje je kazalo na poboljšek ♪
  18.      poboljševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poboljševanje: poboljševalni namen vzgoje ● pog. vzgojni poboljševalni dom prevzgojni dom; pog. poboljševalni zavod vzgojni zavod ◊ jur. kazenski poboljševalni dom zavod, v katerem prestajajo daljše kazni odvzema prostosti odrasli obsojenci; kazenski poboljševalni zavod zavod za prestajanje kazni odvzema prostosti ♪
  19.      pobórnik  -a m (ọ̑) knjiž. zagovornik, privrženec: on je odločen pobornik teh idej / pobornik za mir borec; pobornik za ustanovitev društva pobudnik, začetnik ♪
  20.      pobôsti  -bôdem dov., pobôdel in pobódel pobôdla, stil. pobòl pobôla (ó) 1. napasti z rogovi: bik ga je pobodel; kravi sta se pobodli 2. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino: trnje ga je pobodlo 3. narediti vbode, vbodljaje: z vilicami je pobodel krompirje, da bi ugotovil, če so kuhani ● ekspr. jeza ga je pobodla postal je jezen; ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu ♪
  21.      pobòt  -óta m (ȍ ọ́) jur. pobotanje: pobot terjatev ♪
  22.      pobótati  -am dov. (ọ̄) s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: pobotati sprta zakonca; sporekla sta se, a sta se kmalu spet pobotala; pobotal se je z očetom ◊ jur. pobotati terjatev poravnati jo z nasprotno terjatvijo pobótati se star. dogovoriti se, pogoditi se: pobotati se za plačilo pobótan -a -o: pobotana soseda ♪
  23.      pobóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pobotanje: pobotni dogovor ♦ jur. pobotna listina pobotnica ♪
  24.      pobótriti se  -im se dov., pobótren (ọ̄) v krščanskem okolju stopiti, priti v botrsko razmerje: družini sta se pobotrili ♪
  25.      póbovski  -a -o prid. (ọ̑) pog. fantovski: pobovske navade ♪

   33.213 33.238 33.263 33.288 33.313 33.338 33.363 33.388 33.413 33.438  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA