Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (32.913-32.937)


  1.      pisménka  tudi písmenka -e ž (ẹ̄; ȋ) knjiž. črka: težko bere majhne pismenke / male, vélike pismenke; tiskana pismenka // pisni znak, grafično znamenje: skušali so razbrati skrivnostne pismenke; kitajske pismenke ♪
  2.      písmenost  -i ž (ȋ) 1. znanje branja in pisanja: šola je širila pismenost; odstotek pismenosti / prvo pismenost so sprejeli iz tujine // ekspr. znanje, poznanje česa sploh: politična, prometna pismenost 2. lit. rokopisno slovstvo; pismenstvo: spomeniki glagolske pismenosti ♪
  3.      pisménski  tudi písmenski -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) nanašajoč se na pismenstvo: razvoj pismenskega slovstva ● zastar. pismenska znamenja pisna ♪
  4.      písmo  -a s (í) 1. ovojnica z listom papirja za navadno daljša sporočila po pošti: kupiti pismo in dopisnico; barvasta, bela pisma; majhno, podolgovato pismo / znamke za pisma / odprl je pismo in začel brati; zalepiti, zapreti pismo / sporočiti v pismu // sporočilo, ki se navadno pošilja v taki ovojnici: dati pismo v ovojnico; dobiti pismo; izročiti pismo naslovniku; napisati, sestaviti dolgo pismo; oddati pismo na pošto; poslati pismo po kurirju, pošti / anonimno pismo; grozilno, izsiljevalno, ljubezensko, poslovilno, zahvalno pismo; predsednik je zboru poslal pozdravno pismo; uredništvo je prejelo veliko protestnih pisem / publ. odprto pismo sestavek, ki seznanja javnost z obravnavo zadeve med avtorjem sestavka in drugo osebo // s prilastkom krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo: cirkularno pismo; poslovna, uradna pisma; terjatveno pismo; glava pisma 2. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere: brati, razlagati sveto pismo; odlomek iz svetega pisma / sveto pismo nove, stare zaveze 3. star., s prilastkom listina: darilno pismo; notarsko pismo / napraviti ženitno pismo ženitno pogodbo 4. star. pisava, črkopis: iznajditelj glagolskega pisma; naučiti koga grškega pisma / z njegovo pomočjo se je izobrazil v pismu in knjigi v pisanju in branju ● star. ko je delal pismo, je hčeri dal pol posestva oporoko; star. v pismih piše, da sem rojen v tem kraju v dokumentih; knjiž. izmenjala sta si precej pisem precej sta si dopisovala ◊ adm. poslovno pismo stenografija, ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto; fin. kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; jur. dolžno pismo pismena obveza o napravljenem dolgu; zadolžnica; lit. roman v pismih; polit. akreditivna ali poverilna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; ptt pismo pošiljka v ovojnici, praviloma s pismenim sporočilom; ekspresno pismo ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj; letalsko pismo iz zelo lahkega papirja, pri katerem ima ovojnica barvast rob; navadno pismo ki se dostavlja z redno pošto brez dodatnih uslug pošiljatelju; priporočeno pismo za katerega izda pošta potrdilo o prejemu in katerega prejem potrdi naslovnik s podpisom; rel. pastirsko pismo škofovsko pismo, poslanica vernikom; trg. fakturno pismo račun in obvestilo naslovniku na istem obrazcu ♪
  5.      pismonóša  -e in -a m (ọ̄) poštni delavec, ki dostavlja poštne pošiljke na dom: pismonoša je prinesel pismo, telegram; rad bi postal pismonoša ● golob pismonoša golob, ki se uporablja za prenašanje sporočil ♪
  6.      pismoúk  -a m (ȗ) 1. pri starih Judih razlagalec svetega pisma: vprašati pismouke za kraj Mesijevega rojstva; farizeji in pismouki 2. slabš. učenjak, znanstvenik: postal je cel pismouk ♪
  7.      pismoúštvo  -a s (ȗ) slabš. učenjaštvo, znanost: literarno pismouštvo ♪
  8.      pisoár  -ja m (ȃ) (straniščna) školjka za moške: počeni pisoar so zamenjali z novim / na postaji so postavili pisoar javno stranišče za moške ♪
  9.      písta  -e ž (ȋ) publ. 1. pristajalna, vzletna steza: letala so drugo za drugim vzletala s piste; asfaltirana, betonska pista 2. tekmovalna steza: avtomobil je zletel z mokre piste ♪
  10.      pistácija  -e ž (á) nestrok. sredozemsko drevo ali grm s pernatimi listi in koščičastimi plodovi, strok. rujevina: na pobočju rastejo oljke in pistacije ♦ gastr. jedrce gojene vrste te rastline, ki se uporablja pri pripravljanju različnih sladic ♪
  11.      pisúnček  -čka m (ȗ) manjšalnica od pisun: letak je sestavil neki italijanski pisunček / novelica ostarelega pisunčka ♪
  12.      pisúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pisune: sovražil je vso to pisunsko drhal / pisunska dela ♪
  13.      píš  -a m (ȋ) kratkotrajen, navadno oster, močen veter: piš nastane, poneha, utihne; jesenski, večerni piš; lahen, ekspr. leden piš; kakor piš je šla novica od hiše do hiše / smreke so se zibale v pišu // pihanje: piš burje, vetra; pren., ekspr. piš kuge ♪
  14.      piščál  -i [au̯] ž (ȃ) 1. preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščal piska; delati, rezljati piščali; igrati na piščal; koščena, vrbova piščal; glas pastirske piščali // temu podobna signalna priprava: parna piščal lokomotive 2. muz. vsak od delov orgel, v katerem nastaja ton: vgraditi v orgle novo piščal / jezična ki ima jeziček, ustnična piščal ki ima ustnico / orgelske piščali 3. anat. kost na notranji strani goleni; golenica: piščal in mečnica ♪
  15.      piščálka  -e [u̯k] ž (ȃ) preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščalka piska; delati, rezljati piščalke; piskati na piščalko; s piščalko klicati srnjaka; lesena, lončena piščalka; piščalke iz vrbovih mladik; piščalka na tri luknje // temu podobna signalna priprava: dati znak s piščalko / miličniška, železničarska piščalka / opozorilna, svarilna piščalka ◊ muz. intonančna piščalka; šport. sodniška piščalka ♪
  16.      piščálkar  -ja [u̯k] m (ȃ) kdor igra na piščalko: piščalkar piska znano pesem; kače so se premikale po taktu piščalkarja ♪
  17.      píšče  -ta stil. piščè -éta s (ȋ; ȅ ẹ́) kokošji mladič, zlasti mlajši, manjši: koklja kliče, vali, vodi piščeta; kragulj je odnesel pišče; zbiral jih je kakor koklja piščeta / pojedel je pol piščeta piščanca ∙ ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo // mladič nekaterih ptičev: labodja piščeta; piščeta prepelice // ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: takrat si bila še pravo pišče / kot nagovor kaj boš ti, pišče, proti njemu ♪
  18.      píšček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od pišče: drobne glavice piščkov; rumen kot pišček / kar molči, ti pišček ♪
  19.      píška  -e ž (ȋ) nav. ekspr. piščanec, mlada kokoš: piška je znesla jajce; piške enega gnezda / pečena piška ∙ nar. klicati piške kokoši // ljubk. droben človek, navadno ženska: naša piška je doma / kot nagovor pridi k meni, piška zlata ♪
  20.      píškav  -a -o prid. (í) 1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza 2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna // slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile 3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav 4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo // nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga ● ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno ♪
  21.      piškóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na piškot: piškotne drobtine / piškotno testo ♪
  22.      piškúr  -ja m (ú) vodni zajedavec, ki se hrani z izsesavanjem rib: loviti piškurje ♦ zool. piškurji obloustke kačastega telesa s hrbtno in repno plavutjo, Petromyzonidae; potočni piškur; rečni piškur ♪
  23.      pištóla  -e ž (ọ̑) 1. lahko ročno orožje s kratko cevjo: namazati, očistiti pištolo; potegniti pištolo iz žepa; streljati s pištolo; tok za pištolo / avtomatska pištola; damska, vojaška pištola; podvodna pištola / strašilna pištola s slepimi naboji brez krogle 2. teh. pištoli podobna priprava, navadno na stisnjen zrak: barvati, nanašati s pištolo; lakirna pištola; varilna pištola varilnik; pištola za brizganje ◊ voj. pištola lahko ročno orožje s kratko cevjo, pri katerem so naboji spravljeni v okviru, ki se vstavi v ročaj; mavzer pištola; signalna pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje ♪
  24.      pištólar  -ja m (ọ̑) žarg., šport. športnik, ki goji streljanje s pištolo: tekmovanje pištolarjev ♪
  25.      pištólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pištolo: pištolna cev / pištolni naboji ♪

   32.788 32.813 32.838 32.863 32.888 32.913 32.938 32.963 32.988 33.013  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA