Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (32.863-32.887)
- pirátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pirate ali piratstvo: piratske ladje / vsi so obsojali njegovo piratsko dejanje / piratski napadi v zraku / piratski radijski oddajnik; piratska radijska postaja ♪
- pirátstvo -a s (ȃ) pojavljanje piratov in njihova dejavnost: ukvarjati se s piratstvom; gusarstvo in piratstvo / ekspr. trgovsko piratstvo ♪
- piré -ja m (ẹ̑) gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave, kaša: hranili so ga samo s pirejem / grahov, krompirjev, paradižnikov pire ♦ gastr. sadni pire sadna kaša; neskl. pril.: pire krompir krompirjev pire ♪
- píren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pir: pirni darovi / pirna postelja poročna postelja ♪
- pírh -a m (í) v krščanskem okolju pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč: pisani, rdeči pirhi; rdeč kot pirh ∙ nar. dati, dobiti za pirhe v dar za veliko noč ♦ etn. sekati pirhe metati v pirhe kovance z namenom, da se zapičijo vanje ♪
- pírhpogáčica -e ž (ȋ-á) nar. dolenjsko netopir: prhutanje pirhpogačic ♪
- pirít -a m (ȋ) min. rudnina kubični železov sulfid, železov kršec: pridobivanje žveplene kisline iz pirita ♪
- piríten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pirit: piritna ruda / piritni koncentrat ♪
- pírjevica -e ž (í) agr. preprosta, odporna, manj rodna pšenica; pira: sejati pirjevico ♪
- piro... ali píro... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na ogenj: piroforen, pirohidroliza, pirometer, pirotehnika ♪
- piroluzít -a m (ȋ) min. rudnina manganov dioksid, rjavi manganovec ♪
- pirotéhničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pirotehniko: pirotehnična sredstva / pirotehnični učinek / pirotehnični oddelek pirotehniški ♪
- pirotéhniški -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pirotehniko: pirotehniški oddelek / pirotehniška sredstva pirotehnična ♪
- pírotski -a -o prid. (ȋ) tekst., v zvezi pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci: najbolj ji je ugajala temno rdeča pirotska preproga ♪
- piróžek tudi pírožek -žka m (ọ̑; ȋ) manjšalnica od pirog: speči pirožke; pirožki z mesnim nadevom ♪
- piruéta -e ž (ẹ̑) šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem se drsalec vrti na eni ali obeh nogah: drsalec je končal svoj tekmovalni program z zelo hitro pirueto / nizka na skrčeni, visoka pirueta na iztegnjeni nogi ♦ kor. plesni gib, pri katerem se plesalec vrti na eni nogi // knjiž. obrat sploh: naredila je pirueto na peti in odšla iz sobe; pren. z raznimi političnimi piruetami se je povzpel na visok položaj ♪
- pisálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) star. pisatelj, pisec: anonimni pisalec pisem / mladi slovenski pisalci; pisalec pravljic, zgodb ∙ zastar. sodni pisalec pisar ♪
- pisálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pisanje: pisalni pribor; pisalne potrebščine / bralne in pisalne vaje / pisalni stroj; pisalna miza ♦ papir. pisalni papir brezlesni papir za pisanje, navadno beljen ♪
- pisálnica -e ž (ȃ) 1. v srednjem veku prostor za pisanje ali prepisovanje rokopisov: samostanska pisalnica 2. zastar. pisarna: ko se je izšolal, je služboval po raznih cesarskih pisalnicah ♪
- pisálnik -a m (ȃ) nekdaj omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje: stal je pri pisalniku in pisal; zakleniti denar, pisma v predal pisalnika ∙ star. sedel je za pisalnikom pisalno mizo ♦ elektr. del naprave, ki piše, odtiskuje črke, znake; pisalnik brzojava, računalnika ♪
- pisálo -a s (á) priprava za pisanje: pisati s pisalom; barvna pisala; pisalo in papir / krivuljo riše posebno pisalo na vzvodu ♪
- pisár -ja m (á) 1. nekdaj kdor se poklicno ukvarja s pisanjem, prepisovanjem: listine so pisarji skrbno prepisovali; grajski, samostanski pisar // nižji pisarniški uslužbenec: sina je dal za pisarja / mestni, sodni pisar 2. slabš. pisatelj, pisec: ti naši pisarji ne vedo, kako nam kvarijo jezik / to ni noben pisatelj, je navaden pisar ◊ zool. smrekov lubadar ♪
- pisárček -čka m (á) ekspr. manjšalnica od pisar: postal je pisarček na sodišču / pisarček, ki napiše kak članek ali črtico ♪
- pisaríja -e ž (ȋ) ekspr. pisanje, sestavljanje besedila: tokrat mu pisarija ne gre, knjige ne more dokončati; preživlja se s pisarijo / vso pisarijo mu opravi tajnica / moral je odložiti svoje pisarije // sestavek, besedilo: napisal je dolgo pisarijo; navedba v zgornjem odstavku te pisarije ni resnična ♪
- pisáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. večkrat, pogosto a) pisati, zlasti pismo: vneto ji pisari; na vse strani je pisaril, dosegel pa ni nič / pisariti pisma b) pošiljati prispevke, navadno v časopis: pridno je pisaril v časopise ♪
32.738 32.763 32.788 32.813 32.838 32.863 32.888 32.913 32.938 32.963