Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (32.801-32.825)



  1.      píknik 1 -a m () družabna prireditev na prostem: upravnik hotela je priredil piknik za svoje goste; iti na piknik / izseljenski piknik // kosilo, malica na prostem iz s seboj prinesene hrane: na jasi so imeli piknik; poiskati primeren prostor za piknik
  2.      píkniti  -em dov.) 1. nar. pičiti: gad ga je piknil; odmaknil je roko, kot bi ga piknila kača // narahlo zbosti: pikniti z buciko, nožem; pazi, da se ne pikneš / piknil ga je s pripombo o njegovi ženi 2. nav. ekspr. narahlo kavsniti: kokoš je nekajkrat piknila po zrnju / kanarček ga je piknil za uhelj
  3.      píko...  prvi del zloženk () elektr. nanašajoč se na bilijonski del merske enote: pikofarad
  4.      píkola  -e ž () nar. vzhodnoštajersko vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: naliti kozarec pikole // slaba pijača: ne bom pil te pikole
  5.      pikolít  -a m () 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi, ki se goji v Furlaniji, na Goriškem: vinograd je zasajen s pikolitom // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti pikolit; kozarec pikolita 2. nar. vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: delavcem je prinesla steklenico pikolita
  6.      pikolóvec  -vca m (ọ̑) ekspr. kdor pretirava v zahtevah po natančnosti: učitelj ni bil pikolovec; velik pikolovec
  7.      pikolóvski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki pretirava v zahtevah po natančnosti: pikolovski človek; očitali so mu, da je pikolovski / pikolovska natančnost
  8.      pikolóvstvo  -a s (ọ̑) ekspr. pretiravanje v zahtevah po natančnosti: njegovo pikolovstvo je vsem presedalo
  9.      píkov  -a -o prid. () nanašajoč se na pik2: pikov as / ogledalo pikove oblike
  10.      pikpòk  -ôka m ( ) glas, glasovi pri udarjanju s cepcem, bičem: pikpok cepcev se je za hip ustavil
  11.      pìk pòk  medm. (-) posnema glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: pastir šviga z bičem, da poka: pik pok; pik pok, se oglaša s skednja
  12.      pikrínski  -a -o prid. () kem., v zvezi pikrinska kislina organska kislina, ki se uporablja za izdelavo razstreliv, zdravil
  13.      píkrost  -i ž (í) lastnost pikrega človeka: znan je bil po svoji pikrosti / pikrost besed
  14.      píkzígmar  -ja m (-í) nižje pog. nepomemben, neupoštevan človek: čudno, da se družiš s takim pikzigmarjem
  15.      píla  -e ž (í) orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila ♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili
  16.      pilárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje pil: pilarna in nožarna
  17.      piláster  -tra m (á) arhit. iz stene nekoliko izstopajoč pas z bazo in kapitelom: pročelje stavbe je okrašeno s pilastri; kaneliran pilaster
  18.      Pilát  -a m () v zvezah: star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno
  19.      pilátovski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri Pilatu: pilatovsko vprašanje pilátovsko prisl.: pilatovsko si umiti roke
  20.      píldek  -dka m () iron. slika: sem in tja je naslikal kak pildek ∙ star. kaplan je delil pildke podobice; ekspr. tak je kot žabji pildek narobe grd, neprikupen
  21.      pílež  -a m () žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: zmerjajo jih z guleži in pileži
  22.      pílhar  -ja m () zastar. malomeščan, zapečkar: slabo se je počutil med takimi pilharji
  23.      pílica  -e ž (í) manjšalnica od pila: ključek je izpilil s pilico; jeklena pilica / pilica za nohte
  24.      píliti  -im nedov.) 1. s pilo obdelovati predmete: piliti ključ, sveder; ves dan je žagal, strugal in pilil / piliti nohte 2. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: smučarji so pilili zavoje / svoje pesmi dolgo pili / piliti komu okus píliti se žarg., šol. zelo se učiti: vse leto se pili / najbolj se pili zgodovino
  25.      píljenje  -a s () glagolnik od piliti: odstranjevati ostružke s piljenjem / piljenje nohtov / piljenje jezika

   32.676 32.701 32.726 32.751 32.776 32.801 32.826 32.851 32.876 32.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA