Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (32.751-32.775)


  1.      piáster  -tra m (á) bankovec ali kovanec z vrednostjo ene stotine egiptovskega, sirskega, sudanskega funta: srebrn piaster ♪
  2.      píca  in pízza -e [pica] ž (ȋ) gastr. jed iz krušnega testa, namazana s paradižnikovo mezgo in potresena s sirom, gnjatjo, različnimi začimbami: jesti pico; peči pice ♪
  3.      pícek  -cka m (ȋ) nar. jugovzhodno piščanec, pišče: picki čivkajo in tekajo okrog koklje ♪
  4.      pícka  in pícika -e ž (ȋ) ljubk. piška: picke pridno nesejo / pri klicanju (perutnine) pi, pi, pi, picke ♪
  5.      píča  -e ž (í) ptičja krma: dajati, pripravljati pticam pičo; kašnata, zrnata piča; piča za golobe, kokoši // star. krma, hrana sploh: sejal je deteljo, da bi imel več piče; to je bolj skromna piča; svinjska piča ♪
  6.      píčel  -čla -o [ǝu̯] prid. (í) nav. ekspr. po vrednosti, količini komaj zadosten, zadovoljiv: pičel dohodek, pridelek; na voljo imamo samo pičle podatke; rezultati raziskav so precej pičli; zrasla sta ob pičli hrani / pičla mera // z izrazom količine ki komaj dosega zadostno, zadovoljivo mero: drog je dolg pičle tri metre; vrnil se je v pičlih dvajsetih minutah / knjigo lahko kupite za pičlih deset dinarjev stane samo deset dinarjev píčlo prisl.: pičlo odmerjen čas, prostor; star. snega je bilo pičlo do kolen komaj; sam.: z denarjem smo zmeraj na pičlem imamo ga zelo malo ♪
  7.      píčica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pika: na papir je napisal veliko pičic; črno blago z drobnimi zelenimi pičicami; visoko v zraku je bila ptica videti kot majhna pičica / pičica na i / niti pičice ti ne povem / vse do pičice je pozabil ♪
  8.      pídgin  tudi pídžin -a [pidžin] m (ȋ) lingv. sporazumevalni, poslovni jezik, ki je mešanica angleških in navadno kitajskih jezikovnih prvin: govoriti pidgin ♪
  9.      pierót  -a m (ọ̑) šaljiva gledališka oseba, ki nastopa zlasti v pantomimi: pieroti in harlekini / najlepša maska je bil pierot ♪
  10.      pietéta  -e ž (ẹ̑) veliko, globoko spoštovanje: čutiti, izkazovati pieteto do kulturnih spomenikov; iz pietete ju ni imenoval / z veliko pieteto hraniti kaj ♪
  11.      pietéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pieteto: zbrali so se, da izpolnijo pietetno dolžnost do pokojnika / pietetno dejanje / posmrtna pietetna izdaja pesmi ♪
  12.      pietétnost  -i ž (ẹ̑) veliko, globoko spoštovanje: iz pietetnosti ju ni imenoval / pietetnost do mrtvih ♪
  13.      pietíst  -a m (ȋ) pristaš pietizma: verski boji med pietisti in pravovernimi protestanti; gibanje pietistov ♪
  14.      pietístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pietiste ali pietizem: pietistični nazori / pietistične ločine ♪
  15.      pietízem  -zma m (ȋ) gibanje v protestantizmu v 17. in 18. stoletju, ki temelji zlasti na čustveni pobožnosti: janzenizem in pietizem; nasprotje ned pietizmom in racionalizmom; pren. pietizem nemškega malomeščanstva ♪
  16.      piézoeléktričen  -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na piezoelektriko: piezoelektrični pojav / piezoelektrične lastnosti kristalov ♪
  17.      piézoeléktrika  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. elektrika, ki nastane pri deformaciji nekaterih kristalov: odkritje piezoelektrike ♪
  18.      pìf  medm. (ȉ) posnema odsekan pok: pif, pif, so odmevali streli ♪
  19.      píflar  -ja m (ȋ) žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: očitajo mu, da je piflar ♪
  20.      píflati se  -am se nedov. (ȋ) žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: očitajo jim, da se piflajo / piflati se za izpit učiti se, študirati ♪
  21.      pigméjec  -jca m (ẹ̑) 1. antr. pripadnik črne rase majhne rasti, ki živi zlasti v centralni Afriki: pigmejci se preživljajo zlasti z lovom 2. knjiž. človek nenormalno majhne rasti; pritlikavec: bil je čokat pigmejec; pren. duhovni, politični pigmejci ♪
  22.      pigméjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pigmejce: pigmejsko prebivalstvo pragozdov ob Kongu / pigmejsko ravnanje ♪
  23.      pigmènt  -ênta m (ȅ é) 1. biol. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo, barvilo: lasje osivijo, kadar zmanjka pigmenta / kožni, krvni, lasni pigment / naravni pigment 2. kem. anorganska ali organska netopna snov za barvanje: izdelovati pigmente; pigment modre barve / sintetični pigment; pren., knjiž. medlo barvno paleto je slikar zamenjal z izrazitejšim pigmentom ♪
  24.      pigmentácija  -e ž (á) biol. naravna obarvanost organizma in njegovih delov: pigmentacija rib je prilagojena svetlobi; pigmentacija dlake, kože / preparati, ki povzročijo pigmentacijo ♪
  25.      pigmênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na pigment: pigmentno znamenje na koži; drobna pigmentna zrnca / pigmentna celica / pigmentne barve ♦ papir. pigmentni papir papir, prevlečen z zmesjo pigmenta in veziva, ki se uporablja navadno v tiskarstvu ♪

   32.626 32.651 32.676 32.701 32.726 32.751 32.776 32.801 32.826 32.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA