Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (32.326-32.350) 
- patriotízem -zma m (ȋ) 1. ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje, domoljubje: med vojno je bilo ljudstvo prežeto z velikim patriotizmom; jugoslovanski patriotizem / ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine // v 19. stoletju težnja po neodvisnosti naroda in lastni državi: sovražnik ga je preganjal zaradi patriotizma 2. v zvezi socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom: vzgajati mlade ljudi v duhu socialističnega patriotizma ♪
- patriótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na patriote ali patriotizem: patriotska dolžnost / patriotski govor / nastanek patriotskih skupin ♪
- patrocínij -a m (í) rel. žegnanje, proščenje: obhajati patrocinij // posvečenost cerkve kakemu svetniku: patrocinij sv. Martina ♪
- patrólen -lna -o prid. (ọ̑) patruljen: patrolni obhod; patrolna skupina vojakov / patrolno vozilo ♦ šport. patrolni tek tekmovanje v smučarskem teku z nahrbtnikom in puško ♪
- patrologíja -e ž (ȋ) rel. raziskovanje del, naukov krščanskih pisateljev iz prvih sedmih stoletij ♪
- patrón 1 -a m (ọ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj: patron razstave 2. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: imaš pa dobrega patrona, da ti vse to plača; s takim dolgočasnim patronom se nočem družiti / ti si pa res čuden patron; iron. ti si pa lep patron // človek, oseba sploh: kaj vem odkod je prišel ta patron 3. v nekaterih deželah delodajalec, gospodar: patron je začel odpuščati delavce; imeli so dobrega patrona ◊ zgod. patron nekdaj oseba, ki ustanovi beneficij; pri starih Rimljanih patricij, ki varuje, ščiti socialno nižje stoječo osebo ♪
- patróna 1 -e ž (ọ̑) pog. naboj: vložiti patrono v puško; revolverska patrona // vložek: patrona za nalivno pero ◊ obrt. lepenka z izrezanimi deli vzorca za večbarvno poslikavo sten ♪
- patronát -a m (ȃ) 1. knjiž. pokroviteljstvo, varstvo: prevzeti patronat; imeti patronat nad šolo / biti pod patronatom 2. zgod., nekdaj pravice in obveznosti ustanovitelja beneficija ♪
- patronáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na patronat: patronatne dolžnosti / patronatno pravo ♪
- patronátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na patronat: patronatske dolžnosti / odpovedati se patronatski pravici ♪
- patronážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na patronažo: patronažna sestra / patronažna služba ♪
- patronírati 1 -am nedov. (ȋ) knjiž., redko imeti pokroviteljstvo: predstavnik ustanove je patroniral načrtu ♪
- patronírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) obrt. slikati, poslikati s patrono: patronirati stene patroníran -a -o: patroniran ornament; patronirani vzorci ♪
- patrónski -a -o prid. (ọ̑) patronaten, patronatski: deželni stanovi so imeli nad krajem patronsko pravico / patronski gospod ♪
- patrúlja -e ž (ú) skupina vojakov, ki sistematično opazuje, pregleduje položaj, stanje na določenem področju: patrulja je v gozdu opazila sovražnikove čete / graničarska, partizanska patrulja ♦ voj. obhodna patrulja // navadno s predlogom sistematično opazovanje, pregledovanje položaja, stanja na določenem področju: oditi na patruljo; pošiljati vojake na stražo in v patrulje ● publ. ustavila ga je leteča patrulja motorizirana prometna milica ♪
- patrúljen -jna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na patruljo: patruljna služba / patruljni čoln; patruljni obhod; patruljno vozilo vozilo za nadzorovanje in usmerjanje cestnega prometa ter posredovanje pri nesrečah ♪
- patruljírati -am nedov. (ȋ) sistematično opazovati, pregledovati položaj, stanje na določenem področju: s tanki so patruljirali ceste; patruljirati ob meji ∙ pog. vsak dan je patruljiral pred njihovo hišo, da bi jo videl hodil, oprezal ♪
- páv -a m (ȃ) velika domača ptica z zelo dolgim, živo pisanim repom: gojiti pave; hodi, nosi se, šopiri se kot pav; bila je nečimrna kot pav ∙ ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom ♪
- paviljón -a m (ọ̑) 1. pritlična stavba iz lahkega materiala, namenjena zlasti za razstave: ob cesti so postavili paviljon, v katerem bo menjalnica; v paviljonu so odprli razstavo otroških slik; razstavni paviljoni; kioski in paviljoni / upravnik umetnostnega paviljona // navadno pritlična stavba za določeno dejavnost kot del večje celote: šola je dobila dva nova paviljona / infekcijski, kirurški paviljon 2. manjša, navadno okrogla stavba na vrtu ali v parku: po kosilu so počivali v hladnem paviljonu / godbeni paviljon za izvajanje promenadnih koncertov ♪
- paviljónček -čka m (ọ̑) manjšalnica od paviljon: v paviljončku so bile razstavljene pletenine / v parku je stal lesen paviljonček ♪
- paviljónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na paviljon: paviljonska razstava / paviljonska samopostrežna trgovina; šola je pritlična in paviljonska ♦ grad. zgradba paviljonskega tipa ♪
- pávji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na pave: pavja peresa; razprostrt kot pavji rep ∙ ekspr. njegov pavji glas neprijeten, zoprn; bahati se s pavjim perjem s čim tujim pávje prisl.: pavje modra barva; po pavje se šopiriti ♪
- pavlíhast -a -o prid. (í) ekspr. tak kot pri pavlihi: pavlihaste dogodivščine // šaljiv, hudomušen: pavlihast fant; je pavlihast, da se mu vsi smejejo / pavlihasto vedenje ♪
- pavlíhovski -a -o prid. (í) nanašajoč se na pavlihe: pavlihovski glas, nasmeh, obraz / pavlihovska vloga / njegove pavlihovske pripombe; pavlihovsko vedenje pavlíhovsko prisl.: pavlihovsko se obnašati; pavlihovsko pobarvan obraz; sam.: v njem se je prebujalo nekaj pavlihovskega ♪
- pavlíhovstvo -a s (í) ekspr. lastnost šaljivega, hudomušnega človeka: pavlihovstvo njenega brata jo je že jezilo; v vsaki družbi so ga imeli radi zaradi njegovega pavlihovstva // šaljivo, hudomušno dejanje: zmeraj je naredil kakšno pavlihovstvo ♪
32.201 32.226 32.251 32.276 32.301 32.326 32.351 32.376 32.401 32.426