Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (32.313-32.337)



  1.      patolóškost  -i ž (ọ̑) knjiž. patološko stanje: na bolniku je opaziti patološkost; pren. dekadenca in patološkost v umetnosti
  2.      pátos  -a m () pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: odigrati vlogo brez patosa; s patosom je pripovedoval o svojih uspehih; deklamatorski patos; ekspr. nabrekel patos / ekspr. vse čustvo je bilo le sentimentalen patos
  3.      patriárh  -a m () 1. zlasti v vzhodni cerkvi najvišji cerkveni dostojanstvenik, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarh; patriarh srbske pravoslavne cerkve 2. rel. naslov za predstojnika pomembne nadškofije: beneški, oglejski patriarh 3. knjiž., s prilastkom kdor je najstarejši in najvplivnejši med delavci na določenem področju, starosta: patriarh slavistike
  4.      patriarhálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na patriarhat 1: patriarhalna ureditev prvotne družbe / patriarhalna družina; patriarhalno gospodarstvo / patriarhalni odnosi 2. ekspr. idiličen, idealiziran: spomini na nekdanje patriarhalno življenje 3. ekspr. nesodoben, zastarel: imel je patriarhalne nazore o vzgoji ● ekspr. pri tej hiši vlada patriarhalni red odloča, ukazuje mož; ekspr. pisatelj je dočakal patriarhalno starost zelo visoko
  5.      patriarhát  -a m () 1. soc. ureditev, v kateri so družinski poglavarji očetje: nastanek patriarhata; matriarhat in patriarhat 2. zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarhat ♦ rel. oglejski patriarhat
  6.      patriárhovski  -a -o prid. () nanašajoč se na patriarhe: patriarhovsko dostojanstvo / patriarhovska palača
  7.      patriárški  -a -o prid. () nanašajoč se na patriarhe ali patriarhijo: patriarška čast / patriarška cerkev
  8.      patríca  -e ž () strojn. zgornji del orodja za stiskanje, štancanje: patrica se je pokvarila ◊ tisk. kos kovine z reliefno izrezano črko, po kateri se izdela tiskarska črka
  9.      patrícij  -a m (í) 1. pri starih Rimljanih pripadnik bogatega, vplivnega družbenega sloja: sodstvo in magistrature so bile v rokah patricijev; plebejci in patriciji 2. v srednjem veku pripadnik meščanskega sloja, zlasti plemiškega rodu: dubrovniški patriciji; palače ljubljanskih patricijev
  10.      patrícijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na patricije: rimske patricijske družine / fevdalni dvorci in patricijske hiše / drama iz življenja zagrebške patricijske družbe / doseči patricijski naslov
  11.      patrimoniálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na patrimonij: patrimonialno posestvo / patrimonialna pravica / patrimonialna oblast javna oblast, združena z zemljiško lastnino; patrimonialno sodstvo sodstvo zemljiškega gospoda
  12.      patriót  -a m (ọ̑) kdor ljubi domovino; rodoljub, domoljub: bil je velik patriot; ulica se imenuje po znanem patriotu ∙ ekspr. lokalni patriot kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino
  13.      patriótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na patriote ali patriotizem: patriotična zavest; patriotično čustvo / patriotičen govor / knjiž. v zbirki je tudi nekaj patriotičnih pesmi domoljubnih pesmi
  14.      patriotízem  -zma m () 1. ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje, domoljubje: med vojno je bilo ljudstvo prežeto z velikim patriotizmom; jugoslovanski patriotizem / ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine // v 19. stoletju težnja po neodvisnosti naroda in lastni državi: sovražnik ga je preganjal zaradi patriotizma 2. v zvezi socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom: vzgajati mlade ljudi v duhu socialističnega patriotizma
  15.      patriótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na patriote ali patriotizem: patriotska dolžnost / patriotski govor / nastanek patriotskih skupin
  16.      patrocínij  -a m (í) rel. žegnanje, proščenje: obhajati patrocinij // posvečenost cerkve kakemu svetniku: patrocinij sv. Martina
  17.      patrólen  -lna -o prid. (ọ̑) patruljen: patrolni obhod; patrolna skupina vojakov / patrolno vozilo ♦ šport. patrolni tek tekmovanje v smučarskem teku z nahrbtnikom in puško
  18.      patrologíja  -e ž () rel. raziskovanje del, naukov krščanskih pisateljev iz prvih sedmih stoletij
  19.      patrón 1 -a m (ọ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj: patron razstave 2. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: imaš pa dobrega patrona, da ti vse to plača; s takim dolgočasnim patronom se nočem družiti / ti si pa res čuden patron; iron. ti si pa lep patron // človek, oseba sploh: kaj vem odkod je prišel ta patron 3. v nekaterih deželah delodajalec, gospodar: patron je začel odpuščati delavce; imeli so dobrega patrona ◊ zgod. patron nekdaj oseba, ki ustanovi beneficij; pri starih Rimljanih patricij, ki varuje, ščiti socialno nižje stoječo osebo
  20.      patróna 1 -e ž (ọ̑) pog. naboj: vložiti patrono v puško; revolverska patrona // vložek: patrona za nalivno pero ◊ obrt. lepenka z izrezanimi deli vzorca za večbarvno poslikavo sten
  21.      patronát  -a m () 1. knjiž. pokroviteljstvo, varstvo: prevzeti patronat; imeti patronat nad šolo / biti pod patronatom 2. zgod., nekdaj pravice in obveznosti ustanovitelja beneficija
  22.      patronáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na patronat: patronatne dolžnosti / patronatno pravo
  23.      patronátski  -a -o prid. () nanašajoč se na patronat: patronatske dolžnosti / odpovedati se patronatski pravici
  24.      patronážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na patronažo: patronažna sestra / patronažna služba
  25.      patronírati 1 -am nedov. () knjiž., redko imeti pokroviteljstvo: predstavnik ustanove je patroniral načrtu

   32.188 32.213 32.238 32.263 32.288 32.313 32.338 32.363 32.388 32.413  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA