Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (32.263-32.287)


  1.      pastír  -ja m (í) 1. kdor pase, čuva živino: v mladosti je bil pastir; pastir žene ovce na pašo / kravji, ovčji, svinjski pastir ∙ knjiž. bili so kakor ovce brez pastirja zbegani, zmedeni ♦ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok 2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo kačji pastirji; ličinka kačjega pastirja 3. star., v zvezi dušni pastir duhovnik, župnik: dobili so novega dušnega pastirja ♪
  2.      pastírček  -čka m (í) manjšalnica od pastir: kot šolar je bil pastirček ♪
  3.      pastiríca  -e ž (í) 1. ženska, ki pase, čuva živino: pastirica žene krave na pašo / gosja pastirica 2. nav. mn., zool. živo pisane ptice pevke z dolgim pozibavajočim se repom, ki živijo navadno ob vodi, Motacillidae: drozgi in pastirice / bela, gorska pastirica ♪
  4.      pastiríčica  -e ž (í) manjšalnica od pastirica: pastirček in pastiričica / pastiričice so za plugom pobirale črve ♪
  5.      pastiríčka  -e ž (í) manjšalnica od pastirica: bila je gosja pastirička / pastiričke so po njivi pobirale črve ♪
  6.      pastírjev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pastirje: iz daljave prihajajo glasovi pastirjeve piščali / pastirjevo življenje ♪
  7.      pastirováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. biti pastir, opravljati pastirska dela: pastiroval je v planinah / srečal je tovariša, s katerim sta skupaj pastirovala 2. star. opravljati duhovniško službo: pastiroval je po raznih župnijah ♪
  8.      pastírski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na pastirje: opravljati pastirska dela; opisovati pastirsko življenje / pastirski običaji; pastirska pesem / pastirska palica, piščal / pastirska koča 2. star. duhovniški, škofovski: opravljati pastirsko službo ◊ lit. pastirska idila; rel. pastirsko pismo škofovsko pismo, poslanica vernikom; vet. pastirski pes pes, ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; velik močen pes z dolgo belo dlako in košatim repom pastírsko prisl.: pastirsko oblečen ♦ muz. pastirsko označba za izraz izvajanja pastorale ♪
  9.      pastírstvo  -a s (ȋ) 1. dejavnost pastirjev: pastirstvo v planinah / nomadsko pastirstvo 2. rel., v zvezi dušno pastirstvo opravljanje duhovniške službe: praktični napotki za dušno pastirstvo ♪
  10.      pástor  -ja m (á) protestantski duhovnik: pastor je pripravljal nedeljsko pridigo ♪
  11.      pastorále  prisl. (ȃ) muz., označba za izraz izvajanja pastirsko: igrati pastorale pastorále in pastorál -a m pastorala: v igri je pokazal parodijo pastorala ♦ rel. škofovska palica ♪
  12.      pastorálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na pastoralo: pastoralni roman; uprizorili so staro pastoralno igro / pastoralna preprostost speva; pastoralna simfonija 2. rel. dušnopastirski: pastoralna dejavnost cerkve / pastoralna konferenca; pastoralna teologija teološki nauk o usmerjanju, vodenju vernikov k zveličanju pastorálno prisl.: delo pastoralno mitološke vsebine ♪
  13.      pástorek  -rka m (á) sin iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene: mačeha je sovražila svojega pastorka ◊ strojn. majhno zobato kolo, izrezano na gredi ♪
  14.      pástorka  -e ž (á) hči iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene: pastorka je morala delati od jutra do večera; s hčerko ravna kot s pastorko; pren., ekspr. antična drama je bila pastorka na našem odru ♪
  15.      pástorski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pastorje: pastorski poklic / pastorska hči, žena ♪
  16.      pastózen  -zna -o prid. (ọ̑) um. ki se nanaša na površino v debelih plasteh: pastozne barve / pastozna tehnika slikanja pastózno prisl.: pastozno naslikana olja ♪
  17.      páša  -e tudi -a m (ȃ) zlasti v fevdalni Turčiji visok vojaški ali civilni oblastnik: sultan je sprejel paše; živi kakor pravi paša / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Mustafa paša ♪
  18.      páša  -e ž (ā) 1. glagolnik od pasti pasem: paša drobnice, svinj; paša na pašniku, planinah / gnati, spustiti živino na pašo; vsak dan je na paši; rediti živali ob paši; striči ovce med pašo / gozdna paša; poletna, sezonska paša / peljati čebele na pašo 2. kar se (po)pase: planina ima dobro pašo; jelen si išče pašo; zaradi suše je zraslo malo paše ● zastar. dušna paša knjige, zlasti nabožne, verske vsebine; ekspr. dogodek je bil prava paša za novinarje je povzročil izredno zanimanje; ekspr. paša za oči kar si kdo z zanimanjem in zadovoljstvom ogleduje ◊ agr. želodna, žirova paša; paša na obroke pri kateri se dodeli živini le toliko pašnika, da se na njem enkrat do sitega naje; čeb. ajdova, kostanjeva paša; čebelja paša; jesenska paša ♪
  19.      pašalúk  tudi pášaluk -a m (ȗ; ȃ) zlasti v fevdalni Turčiji področje, na katerem ima oblast paša: beograjski, bosanski pašaluk ♪
  20.      pášček  -čka m (ȃ) manjšalnica od pas: narediti, zavezati pašček / zamenjati obrabljeni pašček za uro / lastovke z bleščečimi paščki ♪
  21.      pášen  -šna -o prid. (ā) nanašajoč se na paša ž: pašna površina; pašna trava / pašna živina / pašni red; pašna pravica; pašna reja reja s pašo, pasenjem ♦ agr. pašni sistem; pašno in košno gospodarstvo; čeb. pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo ♪
  22.      paševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati 2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi hiši ♪
  23.      páševski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paše: paševska zemlja / paševsko življenje ♪
  24.      pášinec  -nca m (ȃ) nar. belokranjsko pašnik: pašinci so že ozeleneli; gnati živino na pašinec / vaški pašinci ♪
  25.      páški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Pag: paške znamenitosti ♦ gastr. paški sir trdi, mastni, slani sir iz ovčjega mleka ♪

   32.138 32.163 32.188 32.213 32.238 32.263 32.288 32.313 32.338 32.363  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA