Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (32.176-32.200)



  1.      parlamènt  -ênta m ( é) 1. v meščanskodemokratičnih državah zakonodajno, politično predstavniško telo enega ali dveh domov, sestavljeno iz predstavnikov političnih strank: parlament je sprejel nov zakon; razpustiti, sklicati parlament; člani parlamenta; debata v parlamentu / angleški parlament 2. pog. skupščina: jugoslovanski, slovenski parlament
  2.      parlamentárec  -rca m () 1. publ., v meščanskodemokratičnih državah član parlamenta: parlamentarci so zagovarjali svoje stališče; obisk ameriškega in francoskega parlamentarca 2. knjiž. kdor se dogovarja, pogaja, zlasti o premirju: določiti, poslati parlamentarca; v postojanki so nestrpno pričakovali novega parlamentarca
  3.      parlamentáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na parlament ali parlamentarizem: parlamentarna seja / parlamentarne oblike boja / parlamentarni sistem; parlamentarne volitve / obisk parlamentarne delegacije / parlamentarna monarhija monarhija, v kateri omejuje vladarjevo oblast parlament; parlamentarna republika / ekspr. parlamentarno izražanje, ravnanje, življenje ♦ adm. parlamentarni stenograf stenograf z višjo stopnjo usposobljenosti; parlamentarno pismo stenografija, ki omogoča zapis nad sto besed na minuto; polit. parlamentarna vlada v meščanskodemokratičnih državah vlada, odgovorna parlamentu in odvisna od njega parlamentárno prisl.: parlamentarno odločati, vladati
  4.      parlamentarízem  -zma m () polit. politična ureditev, v kateri zakonodajna oblast pripada parlamentu: nasprotnik parlamentarizma; razvoj parlamentarizma v Angliji / meščanski parlamentarizem
  5.      párma  -e ž () nar. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: iz parme je dišalo po senu
  6.      parména  -e ž (ẹ̑) navadno v zvezi zlata parmena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami: pod jablano ležijo zlate parmene / gojiti zlato parmeno
  7.      párna  -e ž () nar. 1. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: nad hlevom so imeli skedenj in parno 2. mn. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: vreči konjem seno v parne
  8.      parnásovec  -vca m () lit. predstavnik smeri v francoskem pesništvu v drugi polovici 19. stoletja, ki je odklanjala romantiko in zagovarjala objektivnost, strogo obliko: v svojih pesmih je posnemal francoske parnasovce
  9.      parnásovski  -a -o prid. () nanašajoč se na parnasovce: parnasovski pesniki / parnasovski larpurlartizem
  10.      párniček  -čka m () ekspr. manjšalnica od parnik: voziti se s parničkom; rečni parniček
  11.      párnik  -a m () 1. ladja na parni pogon: jadrnice in parniki / parnik na kolesa 2. velika ladja sploh: parnik odplove iz pristanišča; peljati se s parnikom; kljun parnika / čezoceanski, rečni parnik; tovorni, trgovski parnik
  12.      párniški  -a -o prid. () nanašajoč se na parnik: parniška sirena / parniška zveza z otoki
  13.      paro...  prvi del zloženk nanašajoč se na paro: parojem, paroploven, parovod
  14.      paróbek  -bka m (ọ̑) 1. po podiranju drevja preostali del debla; štor: iz parobkov so pognale mladike; zasaditi sekiro v parobek; sedeti na parobku 2. knjiž. rob, obrobje (gozda): priti na parobek / parobek gozda
  15.      parodíja  -e ž () 1. lit. delo, ki na posmehljiv, porogljiv način posnema zlasti vsebino drugega, resnega dela: napisati, objaviti parodijo; Robova parodija Jurčičevega Desetega brata; parodija na Prešernove verze 2. knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemanje, oponašanje: tak stil je postal parodija samega sebe; humor brez parodije
  16.      parodírati  -am nedov. in dov. () knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemati, oponašati: parodirati govornika / epizoda parodira vse probleme glavnega junaka v romanu
  17.      parodíst  -a m () knjiž. kdor parodira: pri opisovanju vsakdanjih dogodkov je bil dober parodist ♦ lit. pisec parodij
  18.      parodístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na parodijo: parodistični način igranja / imeti parodistični čut
  19.      parodontóza  -e ž (ọ̑) med. kronična bolezen dlesni, ki povzroča izpadanje zob
  20.      paróla  -e ž (ọ̑) kratko izražena programska misel; geslo: parola mednarodnega delavskega gibanja je: Proletarci vseh dežel, združite se; mladinci so pisali parole po zidovih; borbene, politične parole; reklamne parole; volilne parole; parole delavskih strank / povsod so bile parole, ki so naznanjale, da bodo zgradili cesto do roka napisi // nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: izvedeti parolo; stražarju je moral povedati parolo
  21.      parólarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na parolarstvo: parolarski konec pesmi / parolarski aktivizem
  22.      parólarstvo  -a s (ọ̑) slabš. govorjenje ali pisanje, ki je polno parol, gesel: v povesti je preveč poudarjena tendenčnost, parolarstvo
  23.      paroplóvba  -e ž (ọ̑) zastar. plovba s parniki: urediti reko za paroplovbo; oceanska paroplovba
  24.      paroplóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na paroplovbo: paroplovna linija / paroplovna družba
  25.      parovòd  -óda m ( ọ́) teh. naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje pare: zgraditi parovod

   32.051 32.076 32.101 32.126 32.151 32.176 32.201 32.226 32.251 32.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA