Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (32.113-32.137)



  1.      párasimpátikus  in párasimpátik -a m (-á) anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob mirovanju in spanju: parasimpatikus in simpatikus
  2.      párati  -am nedov. () 1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti delati, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: para pas pri krilu; šivati in parati / parati obleko // s potegovanjem, vlečenjem niti delati, da pletenina kot celota ne obstaja več: parati pulover; plesti in parati 2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem delati, da kaj ni več celo: parati živali trebuh / star. parati mrliča secirati, obducirati // ekspr. s silo zarezovati, zajedati se: verige so parale telesa sužnjev; vrv je začela parati meso v dlaneh 3. ekspr. s silo prekinjati določeno stanje: bliski v presledkih parajo nebo, temno noč / le še posamezni rafali so parali tišino 4. ekspr. povzročati velik občutek neugodja, bolečino: že pogled nanj ji je paral srce; škripanje koles je človeku paralo ušesa, živce / bolečina ji para telo ● vznes. kmetje so zemlji parali prsi (s trudom) jo orali, obdelovali; ekspr. ostre skale so parale čolnom dna uničevale, kvarile párati se biti v stanju, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: obleka se je začela parati pri vratu / rokav se para po šivu ● ekspr. srce se ji je paralo, ko je odhajal bilo ji je zelo hudo parajóč -a -e: jelen ga je napadel, parajoč mu trebuh z rogovi; srce parajoča zgodba; prisl.: mitraljezi so parajoče ropotali v temi
  3.      parazít  -a m () 1. biol. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma; zajedavec: ta žival je parazit; rastlino je napadel parazit; živi kot parazit / fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; obligatni parazit zajedavec, ki ne more živeti brez gostitelja 2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: vse življenje je ostal parazit; različni družbeni paraziti
  4.      parazitáren  -rna -o prid. () paraziten: parazitarni odnos med organizmoma ♦ med. parazitarne bolezni bolezni, ki jih povzročajo paraziti
  5.      parazíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na parazite: parazitne rastline / parazitno življenje nekaterih ljudi ◊ elektr. parazitno nihanje nezaželeno nihanje, ki se pojavi neodvisno od obratovalne frekvence naprave
  6.      parazitízem  -zma m () 1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo, zajedavstvo: raziskovati parazitizem 2. ekspr. pojav, da kdo živi od dela drugega, na škodo drugega, zajedavstvo: opozoriti na parazitizem aristokracije; intelektualni parazitizem
  7.      parazitológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za parazitologijo: zborovanje parazitologov
  8.      parazitolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na parazitologe ali parazitologijo: parazitološke metode / parazitološki laboratorij / parazitološko zborovanje
  9.      parazítski  -a -o prid. () nanašajoč se na parazite: parazitske bakterije / parazitski bogataši / opustiti parazitsko življenje ♦ med. parazitske bolezni bolezni, ki jih povzročajo paraziti
  10.      parazítstvo  -a s () biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo: parazitstvo in mutualizem; pren. spoznal je njegovo pokvarjenost in parazitstvo; preprečevati družbeno parazitstvo
  11.      parcelácija  -e ž (á) delitev na parcele: zavarovati kmečko posestvo pred parcelacijo; parcelacija mestne površine // publ. delitev, razpadanje: parcelacija znanstvene discipline / politična parcelacija je škodovala gospodarskemu razvoju
  12.      parcélar  -ja m (ẹ̑) ekspr. kdor ima v najemu manjše zemljišče: parcelarji in veliki kmetje
  13.      parcélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parcelo: parcelna meja / parcelna razporeditev zemljišča ♦ geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; polit., soc. parcelni kmet kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega majhnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu; parcelno kmetijstvo kmetijsko gospodarstvo, ki temelji na majhnih, razdrobljenih kmečkih zemljiščih
  14.      parcélica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od parcela: kupil si je parcelico ob morju
  15.      parcelírati  -am nedov. in dov. () deliti na parcele: parcelirati posestvo / njivo so parcelirali v majhne vrtičke parcelírati se publ. deliti se, razpadati: geografija se vedno bolj parcelira / stranka se je parcelirala
  16.      parciálen  -lna -o prid. () knjiž. delen, nepopoln: vsi poskusi so samo parcialni; to je parcialna rešitev / združili so vsa parcialna vprašanja ♦ mat. parcialni odvod odvod funkcije več neodvisnih spremenljivk na eno spremenljivko; med. parcialna resekcija pljuč parciálno prisl.: parcialno rešiti problem
  17.      parciálnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost parcialnega: parcialnost obravnavane problematike
  18.      párček  -čka m (á) nav. ekspr. manjšalnica od par: po klopeh so posedali zaljubljeni parčki / kupil je parček papig / znamki sta natisnjeni v parčkih
  19.      pardón  -a m (ọ̑) zastar. odpuščanje, oprostitev: izrazil mu je svoj pardon / nobenega pardona nočem ∙ pog. to moraš storiti brez pardona izraža nujnost, obveznost izpolnitve naročila, ukaza; pog. v svojih zahtevah ne pozna (nobenega) pardona je nepopustljiv
  20.      pardonírati  -am nedov. in dov. () pog. prizanašati, oproščati: vedno ga pardonira; tudi vodstva ne pardonira
  21.      páren 1 -rna -o prid. () nanašajoč se na paro: parne naprave / ladja na parni pogon / parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro; parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje; parna lokomotiva; parna peč / parna kopel izpostavljanje (dela) telesa delovanju pare zaradi zdravljenja, krepitveobrt. parna pekarna pekarna, v kateri pečejo kruh v parnih pečeh; strojn. ladijski parni kotel; lokomotivski parni kotel; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; parni stroj stroj, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; parna turbina parni stroj, ki energijo pare spreminja v mehansko energijo; parno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča s pomočjo pare; teh. parni akumulator; parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo
  22.      páren 2 -rna -o prid. () ki sestavlja par: zgornja in spodnja čeljust sta parni / parni organ; parna kost; parne plavuti rib / parno število število, ki je deljivo z dvekor. parni ples ples, ki ga plešeta plesalec in plesalka párno prisl.: kosti so v telesu večinoma parno razvrščene
  23.      parenhím  -a m () 1. biol. tkivo organa, bistveno za njegovo delovanje: parenhim jeter 2. bot. rastlinsko tkivo z različnimi funkcijami, katerega celice imajo tanke membrane: parenhim listov / asimilacijski, rezervni parenhim
  24.      parentálen  -lna -o prid. () biol., navadno v zvezi parentalna generacija začetna generacija pri križanju, roditeljska generacija
  25.      par excellence  [parekseláns] prisl. () knjiž., zapostavljeni prilastek v pravem pomenu besede, v najvišji stopnji: to je dramatik par excellence; orgle so koncertni instrument par excellence

   31.988 32.013 32.038 32.063 32.088 32.113 32.138 32.163 32.188 32.213  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA