Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (32.088-32.112)



  1.      paragráf  -a m () 1. oštevilčen odstavek zakona ali določbe; člen: seznaniti se z 62. paragrafom ustave; paragraf deset [ 10] / razdeliti zakon na paragrafe 2. nav. mn., pog. zakon, določba: zelo dobro pozna paragrafe; biti proti paragrafom / ravnati se po paragrafih; po novih pargrafih ima prenizke osebne dohodke ● žarg., šport. izvajati paragraf osmico; ekspr. tu je vse po paragrafih zelo natančno se ravnajo po predpisih, določbah; ekspr. prišel je paragrafom v pest zaradi kršenja zakonitosti je bil kaznovan; ekspr. našel, poiskal je luknjo v paragrafu izkoristil je premalo natančno formuliran zakon, določbo, da se je izognil izpolnjevanju tega
  2.      paragráfar  -ja m () ekspr. kdor se zelo natančno ravna po zakonih, določbah: neizprosen paragrafar ∙ slabš. s paragrafarji nočem imeti opravka pravniki
  3.      paragráfski  -a -o prid. () nanašajoč se na paragraf: paragrafske številke / s paragrafskega stališča je tako ravnanje dopustno / krut paragrafski človek
  4.      paraláksa  -e ž () 1. fiz. razlika med odčitano in dejansko vrednostjo pri merjenju kake količine zaradi gledanja od strani pri odčitavanju: ugotoviti paralakso 2. fot. odmik optične osi iskala od optične osi objektiva: omiliti vpliv paralakse ◊ astr. zvezdna paralaksa kot, pod katerim bi se z dane zvezde videl srednji polmer Zemljinega tira okoli Sonca
  5.      paraláktičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na paralakso: paralaktično spremljanje gibanja zvezd / paralaktični kot
  6.      paraléla  -e ž (ẹ̑) 1. geom. premica, vzporedna dani premici ali dani ravnini, vzporednica: paralela in normala 2. knjiž. kar je kje enako, podobno s čim drugim kje drugje: vse paralele so zelo zanimive; iskati paralelo med slikarstvom in poezijo / potegnil je več paralel med njim in njegovim predstojnikom 3. publ. primerjanje, enačenje: nobene paralele ni dovolil / vsiljuje se paralela s prejšnjo afero
  7.      paralélen  -lna -o prid. (ẹ̑) enak, podoben čemu a) glede na lego, obstajanje; vzporeden: paralelna drogova; narisal je več paralelnih črt b) glede na lastnosti, značilnosti: njuna poezija izkazuje paralelne ideje; paralelno besedilo je podano na drugi strani / paralelni odnosi v različnih umetnostih c) glede na čas dogajanja: raziskati paralelne pojave; paralelni priključki dveh varilnih agregatov ◊ geom. paralelna premica; šol. paralelni razred paralelka; šport. paralelna kristianija kristianija z vzporedno držo smuči; teh. paralelni primež primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno paralélno prisl.: gospodarstvo obeh področij se je razvijalo paralelno
  8.      paralelízem  -zma m () knjiž. paralelni odnos: poiskati paralelizme v različnih umetnostih; paralelizem likovnih načel / pri delu se dostikrat srečamo s paralelizmom ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
  9.      paralélka  -e ž (ẹ̑) oddelek na večji šoli, nastal zaradi prevelikega števila učencev, ki spadajo v isti razred, vzporednica: odpreti novo paralelko; ta fant je iz paralelke; hodila je v paralelko / četrti razred ima tri paralelke oddelke
  10.      paralélnost  -i ž (ẹ̑) vzporednost: paralelnost črt / paralelnost dramskega dogajanja
  11.      paralelográm  -a m () geom. četverokotnik, ki ima po dve nasprotni stranici vzporedni in enaki: narisati paralelogram / pravokotni paralelogram z enakimi ali po dvema enakima stranicama in enakimi kotifiz. paralelogram sil s katerim sestavljamo sile ali razstavljamo silo; paralelogram vektorjev s katerim sestavljamo vektorje ali razstavljamo vektor
  12.      paralítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na paralizo: paralitična ženska / paralitičen ud
  13.      paralíza  -e ž () med. stanje popolne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, popolna ohromelost: zaradi paralize je ležal več let; posledice paralize / otroška paraliza virusna bolezen, navadno z ohromitvami; popolna paraliza; progresivna paraliza odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; pren., knjiž. paraliza vseh dejavnosti; paraliza prometa
  14.      paralizácija  -e ž (á) glagolnik od paralizirati: začela se je paralizacija udov / paralizacija vsega poslovanja
  15.      paralizírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti kaj hromo; ohromiti: droga je paralizirala ude / nikotin ga je za nekaj časa paraliziral // povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je paraliziral, da ni mogel misliti / s temi besedami je paraliziral večino ljudi 2. ekspr. preprečiti delovanje, učinkovanje: skušali so paralizirati osvobodilno gibanje; stavka je paralizirala industrijo, proizvodnjo / z novimi predpisi so paralizirali društvo / paralizirati delovanje strupa // zelo zavreti, otežiti: paralizirati promet v mestu paralizíran -a -o: že dolgo je paraliziran; paralizirana noga; stavka je skoraj popolnoma paralizirana
  16.      parámeter  -tra m (á) 1. mat. konstanta ali spremenljivo število, ki ima v določeni funkcijski povezavi viden ali izjemen pomen: izračunati parameter enačbe; parameter hiperbole, parabole; enačba z več parametri 2. publ. kar se uporablja za vrednotenje, merjenje: razprave o ekonomskih parametrih pri gradnji stanovanj / izmeriti s parametrom politične prakse ◊ strojn. parametri pare podatki o tlaku in temperaturi ali o tlaku in vlažnosti
  17.      paramétričen  -čna -o prid. (ẹ́) elektr., v zvezi parametrični ojačevalnik ojačevalnik, katerega delovanje je odvisno zlasti od karakterističnega parametra
  18.      paramnezíja  -e ž () psih. motnja spomina, ki se kaže v zamenjevanju domišljijskih in resničnih dogodkov
  19.      parapét  -a m (ẹ̑) grad. nižja, navadno zidana pregrada: betonski parapeti na obali / parapet terase ograja / okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskin robom in tlemi
  20.      parapéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parapet: parapetna odprtina / parapetna višina / parapetni zid
  21.      paraplégičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na paraplegike ali paraplegijo: paraplegična ženska / paraplegičen spodnji del telesa
  22.      paraplegíja  -e ž () med. stanje popolne negibnosti spodnjih okončin kot posledica bolezni ali poškodbe: zaradi paraplegije se je vozil na invalidskem vozičku
  23.      párapsihologíja  -e ž (-) psihologija, ki se ukvarja s proučevanjem duševnih pojavov, ki jih ni mogoče pojasniti z doslej znanimi zakonitostmi: zanimati se za parapsihologijo
  24.      párapsiholóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na parapsihologijo: parapsihološki pojavi / parapsihološke sposobnosti
  25.      párasimpátičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na parasimpatikus: motnje parasimpatičnih funkcij / parasimpatično živčevje

   31.963 31.988 32.013 32.038 32.063 32.088 32.113 32.138 32.163 32.188  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA