Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (31.801-31.825)



  1.      ozáljšati  -am dov. () knjiž. okrasiti, olepšati: za svatbo so ozaljšali vso hišo; ozaljšala se je z nakitom ozáljšan -a -o: ozaljšan kip; s starinskimi ornamenti ozaljšana vrata
  2.      ozáljšek  -ška m () knjiž. okrasek: rada nosi ozaljške; kovani, rezljani ozaljški
  3.      ozára  -e ž () nav. mn. travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug: na ozarah je konje ustavil; kositi, pasti po ozarah; zeleneče ozare in meje
  4.      ozavéstiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: okupatorjev zločin ga je dokončno ozavestil / ozavestil se je svoje krivde zavedel // narediti, povzročiti, da kdo kritično presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja ali čuti odgovornost zanje: narodnostno ozavestiti ljudi ozavéščen -a -o: ozaveščena družba, mladina
  5.      ozavéščenost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost ozaveščenega človeka: piscu ne manjka jezikovne ozaveščenosti
  6.      ózd  -a m (ọ̑) kratica organizacija združenega dela: uspehi našega ozda
  7.      ozdravéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati zdrav: ni veliko upanja, da bi ozdravel; ozdraveti od pljučnice 2. ekspr. čustveno se pomiriti, umiriti: le počasi je ozdravel, ko ga je zapustila ozdravèl in ozdravél -éla -o: ozdravele vojake so poslali nazaj na fronto
  8.      ozdráviti  -im dov.) 1. narediti, povzročiti, da kdo postane zdrav: ozdraviti bolnika; pravi, da ga je žganje ozdravilo prehlada, od prehlada; v bolnici so jo čisto ozdravili; z operacijo ozdraviti; na svežem zraku se je hitro ozdravila / ta bolezen se ne da ozdraviti 2. nav. ekspr. povzročiti, da se kdo čustveno pomiri, umiri: njen razposajeni smeh ga je ozdravil / pesem mu je ozdravila dušo, srce 3. ekspr. izboljšati, popraviti: ozdraviti gospodarstvo, življenjske razmere / članek je nekoliko ozdravil javno mnenje ● ekspr. s šibo ozdraviti koga s kaznovanjem, tepenjem doseči, da se poboljša, popravi; ekspr. ozdraviti koga od namere pregovoriti, prepričati ga, da namero opusti; ekspr. ta novica ga bo ozdravila od potovanja ne bo več želel potovati ozdrávljen -a -o: ozdravljen bolnik; ozdravljeno srce
  9.      ozdrávljati  -am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da kdo postane zdrav: ozdravljati bolnike / star. to zelišče ozdravlja revmatizem zdravi 2. postajati zdrav: mati je počasi ozdravljala od hude bolezni ozdravljajóč -a -e: ozdravljajoča ljubezen
  10.      ozdrávljenje  tudi ozdravljênje -a s (; é) glagolnik od ozdraviti: z operacijo niso dosegli popolnega ozdravljenja / ozdravljenje gospodarskega stanja
  11.      ozében  -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ozebo: ozebne bolečine
  12.      ozébsti  ozébem dov., nam. ozébst in ozèbst; ozébljen tudi ozében (ẹ́) dobiti ozebline: na pohodu, v gorah je ozebel; ozebsti v roke / nos mu je ozebel / jablane so to zimo nekoliko ozeble ozébel -bla -o: ozeble noge so jo začele boleti
  13.      ózek  ózka -o prid., óžji (ọ́) 1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma majhno razsežnost, ant. širok: rastlina z ozkimi listi; ozek pas trave; ozek trak / ozka cesta, gaz / ozek hodnik, prehod; med mizo in klopjo je ozek prostor / zlesti skozi ozko odprtino / ozek obraz // ki ima razmeroma majhen obseg: ozek prsni koš; ozka ramena / je ozka čez pas tanka // ki se razmeroma tesno prilega telesu: rokavi pri obleki so ozki; nosi ozke dolge hlače / kroj za ozko krilo 2. nav. ekspr. ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti: ozek moralist; v estetskem, umetniškem pogledu je zelo ozek / otresti se ozkega gledanja na kaj; ozko pojmovanje kulture / ozka, provincialna miselnost // ki išče samo svoje koristi: ozki strankarski interesi 3. ki ima, obsega majhno, omejeno področje: krog njegovih delovnih nalog je ozek; za nalogo si je izbral ozko temo / ozka specializacija / publ. začeti kaj v ozkem, širokem obsegu / ekspr. človek ozkega obzorja / to stvar pozna le ozek krog strokovnjakov // publ. trden, močen: to je dokaz ozkih kulturnih vezi med narodoma; med obema literarnima smerema je ozka zveza / ozko sodelovanje tesno 4. publ., v zvezi ozko grlo kar otežuje, zavira delo: slabe ceste so ozko grlo za turizem; novi stroji bodo odpravili ozko grlo v razvoju tovarne ◊ anat. ozka medenica; film. ozki film film, širok 16 mm; lingv. ozki samoglasnik sredinski samoglasnik višje lege; zool. ozka trakulja; žel. ozki tir tir s 670 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic ózko prisl.: ozko gledati, pojmovati kaj; to razumeš preveč ozko; ozko specializirani ljudje; ozko strokovna vprašanja; ozko odprta vrata; prim. ožji
  14.      ozelenítev  -tve ž () glagolnik od ozeleneti ali ozeleniti: ta grm pred ozelenitvijo rdeče vzcveti / načrt ozelenitve novih stanovanjskih sosesk
  15.      ozeleníti  -ím dov., ozelénil ( í) narediti kaj zeleno: pomlad je ozelenila gozdove in travnike // oskrbeti z zelenjem, rastlinjem: ozeleniti prostor okrog stanovanjskih hiš
  16.      ozelenítven  -a -o prid. () nanašajoč se na ozelenitev: ozelenitveni načrt mesta; ozelenitvena dela ob novi cesti so končana
  17.      ozelenjeváti  -újem nedov.) oskrbovati z zelenjem, rastlinjem: ozelenjevati naselja, stanovanjske okoliše / začeli so ozelenjevati posamezne puščavske predele
  18.      ozémeljski  -a -o [mǝl] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ozemlje: ozemeljska razprostranjenost / ozemeljska nedotakljivost; ozemeljske zahteve
  19.      ozémlje  -a s (ẹ̑) večji del zemeljske površine: naseliti ozemlje severno od Drave; to ozemlje je zasedel okupator; slaba prometna povezanost tega prostranega ozemlja / potresno ozemlje področje // navadno s prilastkom ta del glede na pripadnost kaki upravni, politični enoti: osvoboditi slovensko ozemlje; država poveča svoje ozemlje; rimska oblast je segala na ozemlje današnje Jugoslavije / državno ozemlje; slovensko etnično ozemlje; osvobojeno ozemlje med narodnoosvobodilnim bojem ozemlje pod upravo narodnoosvobodilnih odborov; po drugi svetovni vojni Svobodno tržaško ozemlje ♦ zgod. mandatno ozemlje med obema vojnama ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije
  20.      ozemljítev  -tve ž () elektr. 1. zveza prevodnega dela električne naprave z zemljo: pravilna ozemljitev televizijske antene, strelovoda; naprava brez ozemljitve / opraviti ozemljitev radijskega sprejemnika 2. ozemljitvena naprava: izključiti, poškodovati ozemljitev
  21.      ozemljíti  -ím dov., ozémljil ( í) elektr. zvezati prevodni del električne naprave z zemljo: ozemljiti radijski aparat, električni štedilnik ozemljèn -êna -o: pravilno ozemljena televizijska antena
  22.      ozemljítven  -a -o prid. () nanašajoč se na ozemljitev: ozemljitvena dela / ozemljitvena naprava naprava, ki povezuje prevodni del električne naprave z zemljo
  23.      ozímec  -mca m () agr., rabi se samostojno ali kot prilastek ozimna rastlina: ječmen ozimec; lan ozimec ◊ lov. mladič divjega prašiča v prvem letu starosti od začetka zime do pomladi
  24.      ozímen  -mna -o prid. () ki se seje jeseni: ozimni posevki / ozimni ječmen; ozimni lan; ozimna pšenica; ozimno žito
  25.      ozímina  in ozimína -e ž (; í) jeseni (po)sejano žito: ozimina dobro kaže; ozimina in jarina / zorati za ozimino

   31.676 31.701 31.726 31.751 31.776 31.801 31.826 31.851 31.876 31.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA