Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (31.501-31.525) 
- osolíti -ím dov., osólil (ȋ í) narediti slano: osoliti juho, krompir / ko slanike stresejo iz mreže, jih takoj osolijo nasolijo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je osolil z dovtipi ● ekspr. prenočevanje so jim dobro osolili morali so dosti plačati zanj osoljèn -êna -o: s humorjem osoljene črtice; osoljene jedi ♪
- osónčenje -a s (ọ̑) osončenost: tudi osončenje vpliva na oblikovanje zgradb ♪
- osónčenost -i ž (ọ̑) obsijanost zemeljske površine s sončnimi žarki: zaradi ugodne osončenosti je kraj primeren za turizem ♪
- osónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) obdati s sončno svetlobo: sonce je osončilo drevored; pren., ekspr. smehljaj mu je osončil obraz osónčen -a -o: ustavil se je na osončeni jasi ∙ lepo osončen obraz zagorel; uporabiti bolj osončen prostor za bivanje bolj sončen ♪
- osónčje -a s (ọ̑) astr. Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega: raziskovati nastanek osončja // prostor, v katerem so ta telesa: pripravljajo načrte za polete v osončje ♪
- osórnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost osornega človeka: njegova osornost jo je preplašila / fantov obraz je izražal osornost / ni vajen take osornosti osornega vedenja, ravnanja ∙ zastar. osornost vremena mu je kvarila dobro voljo neprijetno, pusto vreme ♪
- osovráženost -i ž (ȃ) stanje osovraženega človeka: zavedal se je svoje osovraženosti ♪
- osovražíti in osovrážiti -im, in osovrážiti -im dov. (ȋ á ȃ; ā ȃ) zasovražiti: vaščani so ga zaradi tega dejanja osovražili; pri ljudeh se je osovražil / osovražiti zemljo / knjiž. osovražiti otroku šolo pristuditi osovrážen -a -o: osovražen človek; povsod je bil osovražen ♪
- osporávati -am nedov. (ȃ) zastar. zanikovati, ne priznavati: osporavati dejstva; osporavali so mu pravico do posestva; nihče ne more osporavati te ugotovitve ♪
- osprédje -a s (ẹ̑) 1. sprednji, najmanj oddaljeni, začetni del česa: miza stoji v ospredju odra; ospredje ustne votline; ospredje in ozadje / ospredje nagrobnika; star. obnovili so samo ospredje hiše fasado, pročelje / prebil se je v ospredje, da bi bolje videl; stopila sta nekoliko v ospredje naprej ♦ vet. ospredje psa prsi s pleči in sprednjimi nogami // knjiž. kraj, prostor pred čim: ospredje hiše je zasajeno z okrasnim grmičjem 2. publ., navadno v zvezi prihajati, stopati v ospredje postajati pomemben, pereč: gospodarska vprašanja prihajajo vedno bolj v ospredje; problem manjšin spet stopa v ospredje ● publ. postavljati v ospredje zahtevo po izobraževanju dajati prednost, poudarjati; pog. zmeraj rine v ospredje hoče biti prvi, upoštevan; publ. biti v
ospredju pozornosti v središču pozornosti ♪
- osrámje -a s (ȃ) anat. predel ob zunanjih spolovilih: izpuščaj na osramju ♪
- osramočênje -a s (é) glagolnik od osramotiti: ni ga mogel obvarovati osramočenja; prizanesti z osramočenjem // občutek sramu: obšlo ga je osramočenje; z osramočenjem je mislil na svoje ravnanje ♪
- osramočênost -i ž (é) lastnost, stanje osramočenega človeka: težko je prenašal svojo osramočenost; mešanica jeze in osramočenosti ∙ prevzela ga je osramočenost pred samim seboj postalo ga je sram ♪
- osramočeváti -újem nedov. (á ȗ) zastar. sramotiti: neprestano jo osramočuje / taka dejanja jih ponižujejo in osramočujejo ♪
- osramotíti -ím dov., osramótil (ȋ í) s kazanjem napak, nepravilnega ravnanja vzeti komu ugled: že večkrat ga je osramotil; s temi besedami ga je osramotil pred vsemi; javno osramotiti; dobro se je pripravil, da se ne bi osramotil pred profesorjem / s tem dejanjem je osramotil svoje ime // spraviti v zelo neprijeten položaj: s svojim vedenjem ga je zelo osramotila // povzročiti pri kom občutek manjvrednosti ali krivde: z nesebično pomočjo staršem je osramotil svoje brate; s svojim uspehom je osramotil vse tekmece osramočèn -êna -o: osramočen je odšel; stali so pred njim ponižani in osramočeni ♪
- osráti osérjem dov., osêrji oserjíte (á ẹ́) 1. vulg. z iztrebljanjem umazati: krava je osrala ograjo; živina se je osrala po nogah 2. nizko vzeti ugled, osramotiti: osral me je pri vseh znancih osrán -a -o: zdaj sem čisto osran pri njih; osrane krave ∙ nizko vse zaradi te osrane kupčije nepomembne, ničvredne ♪
- osŕčje -a s (ȓ) 1. predel prsnega koša pred srcem: čutiti bolečine v osrčju // zastar. srce: nož mu je porinil naravnost v osrčje 2. knjiž., navadno s prilastkom središče: oblikovanje mestnega osrčja; osrčje gozda, dežele / ekspr., z oslabljenim pomenom: iti v osrčje gor; življenje v osrčju narave v naravi / hiša stoji v osrčju doline sredi doline ♦ agr. srednji, najmlajši listi solate, zelja // ekspr. notranjost, notranjščina: iz osrčja ladje je bilo slišati glasbo / vrtati v osrčje zemlje 3. knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: miselno osrčje povesti; poseči v osrčje problema / omenjene tri pesmi so osrčje njegove pesniške zbirke ♪
- osŕčnik -a m (ȓ) anat. vrečica, ki obdaja srce: vnetje osrčnika ♪
- osréčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti, da postane kdo srečen: želi ga osrečiti; njena ljubezen ga je osrečila // ekspr. razveseliti: darilo jo je osrečilo osréčen -a -o: z obiska se je vrnil vesel in osrečen ♪
- osrédek -dka m (ẹ̑) 1. star. središče, center: mesto je bilo osredek kulturnega življenja / osredek novele je spor med očetom in sinom jedro 2. star. otok, zlasti na reki: peljati se s čolnom na osredek / osredek na jezeru 3. nar. nezoran del sredi ogona: razorati osredek ◊ gozd. gozd, navadno manjši, obdan z gozdom drugega lastnika ♪
- osréden -dna -o prid. (ẹ̑) redko osrednji: osreden prostor v hiši / osredna oseba v romanu ♪
- osredíniti -im dov. (í ȋ) knjiž. osredotočiti: vse moči je osredinila v to delo / svoje ustvarjanje je osredinil na roman in dramo // dati, postaviti v sredino, središče: usodo glavnega junaka je v povesti osredinil osredínjen -a -o: vsa njegova skrb je osredinjena na družino ♪
- osréditi -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. osredotočiti: industrijo so osredili v večjih krajih / vse svoje misli je osredil na to vprašanje; čete so se osredile okoli mesta / v takem hrupu se ni mogoče osrediti se zbrati ♦ teh. osrediti kolo centrirati osréden -a -o: njegovo življenje je monotono, osredeno na eno samo točko ♦ filat. osredena znamka znamka, katere podoba ima na vseh straneh enako širok rob ♪
- osrédje -a s (ẹ̑) knjiž. 1. središčni del: valovi so se zaganjali v osredje ladje / osredje sestavka je ocena sodobne poezije jedro // kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: osredje mesta se je zelo spremenilo; pren. biti v osredju dogajanja, zanimanja 2. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje: rad bi se iztrgal iz tega osredja; živi v neprimernem osredju / družbeno, meščansko, proletarsko osredje ♪
- osrédnje... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na osrednji: osrednjeslovenski, osrednještajerski ♪
31.376 31.401 31.426 31.451 31.476 31.501 31.526 31.551 31.576 31.601