Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (31.426-31.450)



  1.      oskrbníca  -e ž (í) ženska oblika od oskrbnik: oskrbnica planinske koče / oskrbnica pesnikove rojstne hiše ∙ star. deklica je bila dobra oskrbnica svojih zajčkov je dobro skrbela zanje
  2.      oskrbník  -a m (í) 1. kdor oskrbuje, upravlja zlasti planinsko kočo: več let je bil oskrbnik na Kredarici // v nekaterih deželah kdor oskrbuje veliko posestvo: grajski oskrbnik; oskrbnik sosednjega grofa 2. zastar. upravnik, upravitelj: oskrbnik bolnice, toplic
  3.      oskrbníški  -a -o prid. () nanašajoč se na oskrbnike: opravljati oskrbniška dela / oskrbniško osebje planinske koče
  4.      oskrbníštvo  -a s () opravljanje oskrbniških del: prevzeti oskrbništvo v planinski koči / izročiti komu oskrbništvo grajskega posestva ● zastar. prošnjo je naslovil na oskrbništvo toplic na upravo toplic
  5.      oskrboválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na oskrbovanje: ti kraji so oskrbovalno področje za industrijska središča / oskrbovalna ladja; oskrbovalno skladišče / opravljati na cesti oskrbovalna dela
  6.      oskrbováti  -újem nedov.) 1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje: oskrbovati koga s kruhom; oskrbovati prebivalce z zelenjavo / oskrbovati trgovine z blagom, šolo z učili / elektrarna oskrbuje z električno energijo širše področje; žile oskrbujejo organe s krvjo; oskrbovati toplarno s plinom 2. opravljati dela a) za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: oskrbovati bolnika na domu; oskrbovati dojenčka; v internatu oskrbujejo petdeset gojencev / zna oskrbovati konje b) za ohranjanje v primernem stanju: cestar oskrbuje cesto; rad bi našel koga, da bi mi oskrboval hišo; oskrbovati nasad // upravljati: oskrbovati premoženje mladoletnemu lastniku; oskrbovati zapuščino / tako velikega posestva ni znal oskrbovati 3. star. opravljati: njegova sestra je oskrbovala gospodinjska dela / podjetje oskrbuje promet z otoki / zastar. svojo službo je dobro oskrboval ● knjiž. potrebno blago jim je on oskrboval dostavljal, pošiljal; knjiž. tajnik je oskrboval tudi njegovo zasebno pošto skrbel zanjo; zastar. ta profesor je oskrboval tudi učenje francoščine je poučeval tudi francoščino oskrbován -a -o: oskrbovan park; trg ni dovolj oskrbovan s pridelki; opazil je, da so konji slabo oskrbovani; oskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi hrana in prenočišče
  7.      oskŕd  -i ž () obrt. koničasto kladivo za klepanje mlinskega kamna
  8.      oskrúniti  -im dov.) 1. storiti dejanje, s katerim se izrazi nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: oskruniti cerkev, grob; oskruniti spomenik žrtvam fašizma; oskruniti trupla padlih 2. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: oskruniti komu čast; to bi oskrunilo njeno dobro ime; oskruniti se z zločinom // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: oskrunili so njene sanje; s to besedo je oskrunil njene spomine na moža ● ekspr. življenje ga še ni oskrunilo še je pošten, nepokvarjen; ekspr. vojaki so mu oskrunili ženo so spolno občevali z njo oskrúnjen -a -o: oskrunjena deklica; oskrunjeno svetišče; njihova čista srca so bila zdaj oskrunjena
  9.      oskrúnjati  -am nedov. (ú) knjiž., redko skruniti: oskrunjati trupla / ne oskrunjaj spomina nanj
  10.      oskrúnjenost  -i ž () lastnost, stanje oskrunjenega: oskrunjenost spomenika / ekspr. oskrunjenost srca
  11.      oskúbsti  oskúbem dov. (ú) 1. odstraniti perje: oskubsti gos, petelina // ekspr. odstraniti manjše dele s česa sploh: nabiralci cvetja so čisto oskubli lipo; vihar je oskubel drevesa; pren. urednik je oskubel članek ● ekspr. gozdove je tako oskubel, da mora zdaj drva kupovati posekal je v njih veliko drevja; ekspr. kdo te je tako oskubel na kratko, slabo ostrigel 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: ta mesec so me otroci že precej oskubli; prodajalec bi kupca rad oskubel; pri kartanju je oskubel vse druge / oskubsti do golega oskúben -a -o: oskuben piščanec; njegova polhovka je stara in oskubena; tako oskubenega poglavja avtor ni hotel objaviti; s to frizuro si tak kot oskubena kokoš ♦ agr. oskubeno seme seme, ki so mu odstranjena krila
  12.      oslabélost  -i ž (ẹ́) stanje oslabelega človeka: oslabelost bolnikov / oslabelost vida / od oslabelosti ne more stati
  13.      oslabéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati slab, onemogel: v dolgi bolezni je oslabel; konji so oslabeli od lakote / rastlina v taki zemlji oslabi 2. izgubiti popolnost svojih značilnosti: napadi so oslabeli // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: težko hodi, ker so mu zaradi dolgega ležanja noge oslabele; oči so mu oslabele; srce oslabi / na starost vid oslabi ◊ lingv. samoglasnik oslabi se izgovarja manj izrazito oslabèl in oslabél -éla -o: okrevališče za oslabele otroke; biti oslabel od bolezni; po tej bolezni je vstal še bolj oslabel; našel ga je še živega, a zelo oslabelega; oslabele oči
  14.      oslabévati  -am nedov. (ẹ́) redko slabeti: bolnik oslabeva / veter je oslabeval v rahlo pihljanje
  15.      oslabítev  -tve ž () glagolnik od oslabeti ali oslabiti: notranja oslabitev države; njihovo delovanje je bilo usmerjeno v oslabitev sovražnih sil
  16.      oslabíti  -ím dov., oslábil ( í) 1. povzročiti, da kdo postane slab, onemogel: izguba krvi ga je oslabila; lakota oslabi človeka / s trganjem listov so rastlino oslabili 2. povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: s tem ugovorom je oslabil njihove dokaze; oslabiti napad // nav. 3. os. povzročiti, da kaj preneha (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: bolezen mu je oslabila moči; delo v neprimernih prostorih oslabi vid oslabíti se izgubiti popolnost svojih značilnosti; oslabeti: napadi so se oslabili oslabljèn -êna -o: oslabljeni interniranci; vrnil se je oslabljen; oslabljeno državo je bilo lahko premagati; oslabljeno telo ♦ lingv. oslabljen naglas; šah. kmet je oslabljen težko ga je braniti in lahko napadati; šport. moštvo je nastopilo v oslabljeni postavi v moštvu niso nastopili najboljši igralci
  17.      osladíti  -ím dov., osládil ( í) 1. narediti sladko: osladiti kavo; osladiti čaj z medom 2. ekspr. narediti kaj bolj prijetno, bolj srečno: to srečanje mu je osladilo dan; osladiti komu življenje / neprijetno sporočilo je osladila s prijaznimi besedami oslajèn -êna -o: zelo oslajena kava; kuhati jabolka v nekoliko oslajeni vodi ∙ knjiž. blizu izliva reke je morska voda oslajena manj slana
  18.      osladkáti  -ám dov.) narediti sladko: osladkati kavo osladkán -a -o: dobro osladkan čaj ∙ knjiž. govoriti z osladkanim glasom osladnim
  19.      oslár  -ja m (á) kdor goni, vodi osla: oslarji so poganjali osle
  20.      oslaríja  -e ž () slabš. neumno govorjenje ali ravnanje: kakšno oslarijo si spet naredil; takih oslarij ne bom poslušal / govoriti oslarije // kar je neumno sploh: take oslarije že dolgo nisem bral, gledal / napolnili so ti glavo z oslarijami neumnimi nazori, mislimi // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo pustil službo — oslarija; spustiti se v boj s tem človekom, kakšna oslarija
  21.      oslavíti  -ím tudi osláviti -im dov., oslávil; oslávljen in oslavljèn ( í; ā ) zastar. proslaviti: s tem dejanjem je oslavil domovino; oslaviti svoje ime; to je storil z namenom, da se oslavi
  22.      oslávljati  -am nedov. (á) knjiž., redko ogovarjati, naslavljati: oslavljati koga (s) tovariš / med pripovedovanjem ga je neprenehoma oslavljala
  23.      oslepáriti  -im dov.) ekspr. ogoljufati, prevarati: pazi, da te ne bo osleparil / oslepariti koga za dobiček, pri kupčiji / ta fant jo bo osleparil, kakor je že marsikatero dekle
  24.      oslepárjenec  -nca m () ekspr. kdor je ogoljufan, prevaran: sleparji in osleparjenci
  25.      oslepélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje oslepelega: zaradi oslepelosti ni mogel več delati / kvariti si oči do oslepelosti

   31.301 31.326 31.351 31.376 31.401 31.426 31.451 31.476 31.501 31.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA