Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (31.251-31.275) 
- ordináta -e ž (ȃ) 1. geom. druga koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata; pren., knjiž. njegova dela so ujeta v koordinatni sistem družbene abscise in duhovne ordinate 2. knjiž., redko navpična črta: nanesti točke na ordinato ♪
- ordinírati -am nedov. (ȋ) 1. pregledovati bolnike in določati način zdravljenja: ordinira vsako popoldne; ordinira tudi doma // dov. in nedov., žarg. predpisati zdravila, zdravljenje: ordinirati antibiotike, kopeli 2. dov. in nedov., rel. podeliti kleriški red: škof je ordiniral dvajset diakonov / ordinirali so ga v mariborski stolnici posvetili ordiníran -a -o: biti ordiniran; ordinirano zdravilo ♪
- ôreh -éha m (ó ẹ́) listnato drevo z močnimi vejami ali njegov koščičasti sad: tolči, treti orehe; lupiti orehe odstranjevati zeleno lupino; drobni, piškavi orehi / dodati za oreh masla / klešče za orehe / pog. omara iz oreha orehovega lesa ∙ smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; nar. laški orehi boljši, debelejši; ekspr. piškavega oreha ne dam za njegov izpit prepričan sem, da ga ne bo naredil; ekspr. to ni vredno piškavega oreha zelo malo, nič; ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo ♦ bot. oreh enosemenski zaprti plod, ki odpade kot celota; črni oreh severnoameriško drevo s celorobimi, spodaj dlakavimi lističi in koščičastimi plodovi, Juglans nigra // v zvezi kokosov oreh plod kokosove palme: obirati kokosove orehe ♪
- oréhov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na oreh: orehovi listi; orehova veja / orehova lupina; okusna orehova jedrca / orehov liker; orehovi rogljiči, štruklji; orehove palačinke; orehova potica; orehovo pecivo / orehov furnir; orehov les / orehova omara / obleka orehove barve ♦ gastr. orehov kipnik kipnik z orehi oréhovo prisl.: orehovo rjav obraz ♪
- oréhovec -vca m (ẹ́) 1. premog v velikosti od 1,5 do 3 cm: kockovec in orehovec 2. žganje iz orehov: ponudili so mu orehovec; požirek orehovca ◊ bot. orehovci drevesa s sestavljenimi listi in koščičastimi plodovi, Juglandaceae ♪
- ôrel ôrla [ǝu̯] m (ó) 1. velika ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgim repom: orli letajo nad sotesko; vrešči kot orel 2. knjiž., ekspr. odločen, pogumen človek: poklical je svoje orle in jim razložil načrt boja 3. nekdaj član organizacije, zveze telovadnih društev, ki temelji na katoliški ideologiji: kroji orlov ● dvoglavi orel podoba orla z dvema glavama, zlasti v državnih grbih ◊ astr. Orel ozvezdje ob nebesnem ekvatorju, katerega najsvetlejše zvezde imajo obliko ptice; zool. kraljevi orel z belimi peresi na plečih in prisekanim repom, Aquila heliaca; planinski orel; ribji orel ki se hrani z ribami, Pandion haliaetus ♪
- ôren ôrna -o in óren órna -o prid. (ó ō; ọ́ ọ̄) nanašajoč se na oranje: orna površina / orna živina / ima pet hektarov orne zemlje ♦ agr. orna plast plast zemlje, ki se pri oranju obrača; ornica; zgod. orno poljedelstvo poljedelstvo, za katero je značilno obdelovanje zemlje s plugom ♪
- oréšček -čka m (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od oreh: nabrala je nekaj oreščkov; natresla mu je precej oreščkov ◊ bot. vodni orešček vodni orešek; gastr. muškatni orešček drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba ♪
- oréšek -ška m (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od oreh: veverica je glodala oreške; natresel ji je polno torbo oreškov / daj mi orešek masla ◊ bot. orešek enosemenski zaprti plod, ki odpade kot celota; oreh; vodni orešek vodna rastlina z rombastimi listi, belimi cveti in rogljatimi plodovi, Trapa natans; gastr. muškatni orešek drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba ♪
- órfičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na orfike ali orfizem: orfični misteriji, obredi / orfični nauki ∙ knjiž. orfične globine skrivnostne, nedoumljive ♪
- órgelski -a -o [gǝl] prid. (ọ̑) nanašajoč se na orgle: orgelska glasba / napisal je več orgelskih skladb / orgelski koncert / orgelski mojster ♦ muz. orgelski register skupina piščali, ki daje ton enake barve; orgelska omara orgelsko ohišje; orgelske piščali; orgelsko ohišje // ekspr. po zvoku podoben orglam: orgelsko šumenje gozda / imel je orgelski glas zelo močen, zveneč ♪
- orgiástičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na orgijo: orgiastični kult / orgiastična obsedenost, zamaknjenost / prisostvoval je orgiastični zabavi ♪
- órgija -e ž (ọ́) 1. pri starih Grkih in Rimljanih versko slavje v čast bogov, zlasti Demetre, Zevsa, Dioniza: udeležiti se orgije 2. nav. mn., ekspr. razbrzdano veseljačenje: prirejati orgije; zabava se je razvila v orgije; opolzke, razkošne orgije; pren. opazoval je orgijo barv in svetlobe na sliki // navadno s prilastkom veliko nasilje, hudodelstvo: krvave orgije okupatorjev ♪
- órglar -ja m (ọ̑) 1. kdor igra (na) orgle: koncert priznanega orglarja 2. zastar. organist: včasih so bili učitelji tudi orglarji ♪
- órglarski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na órglarje ali orglanje: orglarski poklic / vpisal se je v orglarsko šolo ♪
- orglárski in órglarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na orglárje: orglarska delavnica / orglarski mojster ♪
- órglavec -vca m (ọ̑) 1. kdor igra (na) orgle zlasti na koncertu: ni bil le dober orglavec, ampak tudi pianist; kritiki so koncert znanega orglavca dobro ocenili 2. zastar. organist: dobil je službo orglavca ♪
- órglice -lic ž mn. (ọ̑) 1. manjše glasbilo z odprtinami in jezički, ki ob vpihavanju in izpihavanju proizvajajo tone: vedno je nosil s seboj tudi orglice / otroške orglice 2. etn. ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebelc trstike; trstenke: sam si je naredil orglice ∙ ekspr. pet otrok je, kot orglice so z majhno razliko v velikosti ♪
- oríbati -am dov. (ȋ) 1. z ribanjem očistiti: oribati pod, posteljo; z lugom oribati 2. ekspr. odrgniti: čevelj mu je oribal kožo; oribal se boš na tem stolu ◊ arhit. oribati omet z zidarsko strguljo spraskati površino svežega fasadnega ometa, da postane enakomerno hrapava oríban -a -o: oriban pod ♪
- orientácija -e ž (á) 1. ugotavljanje svoje lege, svojega položaja glede na določene točke, znamenja: orientacija s kompasom; luč jim je služila za orientacijo / ima čut, občutek za orientacijo / ekspr. oče mu je bil za orientacijo v vseh stvareh // sposobnost za tako ugotavljanje: letalo je izgubilo orientacijo; začuden je bil nad orientacijo ptic selivk / ima dobro orientacijo dobro se orientira 2. publ., navadno s prilastkom usmerjenost, naravnanost: iz tujine je prinesel novo orientacijo v pogledu na svet in življenje; skušal je spremeniti njeno politično orientacijo / pesnikova oblikovna in stilna orientacija; jasna, pravilna orientacija političnih strank 3. knjiž., redko obvestilo, pojasnilo: orientacijo o naročnikih so dobili v starem koledarju ◊ arhit. orientacija sobe, stanovanja lega svetlobnih odprtin sobe, stanovanja glede na strani neba; geom. orientacija razlikovanje med smerema gibanja točke po premici, krivulji, meji lika; šol. profesionalna orientacija svetovanje, pomoč pri izbiri najustreznejšega poklica ♪
- orientacíjski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na orientacijo: orientacijski podatki; orientacijske točke; različna orientacijska znamenja 2. nav. ekspr. okviren, približen: orientacijski program dela; sporočili so mu orientacijsko ceno stanovanja; te številke so le orientacijske ◊ šport. orientacijski pohod, tek hoja, tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida ♪
- orientálec -lca m (ȃ) knjiž. prebivalec dežel na vzhodu od Sredozemskega morja: v pristanišču je bilo precej orientalcev; kultura orientalcev ♪
- orientalízem -zma m (ȋ) način življenja in mišljenja, značilen za orient: bil je občudovalec in posnemovalec orientalizma; prodiranje orientalizma v Evropo ♪
- orientalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati orientalskemu načinu življenja in mišljenja: orientalizirati umetnost orientalizíran -a -o: orientalizirana civilizacija ♪
- orientálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na orientalce ali orient: orientalski tempelj; orientalsko mesto / orientalski običaji, plesi; orientalska glasba, filozofija / hiša je sezidana v orientalskem slogu; orientalske poteze, oči / študira orientalske jezike / orientalsko pecivo zelo sladko in mastno pecivo, navadno z dodatkom medu, orehov ◊ kozm. orientalski parfum parfum, ki diši po smolah in balzamih; obrt. orientalska čipka šivana čipka z geometrično zvezdastimi vzorci; tekst. orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije orientálsko prisl.: orientalsko opremljena soba ♪
31.126 31.151 31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301 31.326 31.351