Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (31.026-31.050) 
- opíh -a m (ȋ) bot. na vlažnih tleh rastoča rastlina z drobnimi bledo rumenimi cveti, Ranunculus sceleratus ♪
- opíhati -am dov., tudi opihájte; tudi opihála (í) 1. obdati s premikajočim se zrakom: opihati boleče mesto // obdati kaj s seboj: opihal jih je mrzel veter 2. s pihanjem odstraniti: opihati prah s knjige ♪
- ópij -a m (ọ̄) mamilo iz izcedka glavic vrtnega maka: kaditi, uživati opij; pridobivanje opija / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo ♪
- opíjati -am nedov. (í) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: sam ni pil, druge je pa rad opijal; opijati s slivovko // redko povzročati pijanost, omotico: pijače, ki opijajo / ta snov v večjih količinah opija 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: ljubezen ga je vse bolj opijala / oblast, ki jo ima, ga opija opíjati se s pitjem alkoholne pijače postajati pijan: nikoli se ni opijal; do nezavesti se opijati ♪
- ópijev -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na opij: opijev učinek ♦ farm. opijeva tinktura rjava alkoholna raztopina opija; kem. opijev alkaloid ♪
- ópijski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na opij: opijsko mamilo / opijski mak / opijska pijanost / opijske kadilnice ♦ zgod. opijska vojna vojna Anglije in Francije s Kitajsko v letih 1839-1842 in 1857-1858, ker je ta prepovedala uvoz opija iz Indije ♪
- opíkati -am dov. (ȋ ȋ) raniti s piki, pikanjem: ose te bodo opikale / otroka so opikali komarji; pren., ekspr. v družbi rada opika znance opíkan -a -o: opikan od komarjev ♪
- opikljáti -ám dov. (á ȃ) narediti, da je na čem kaka snov v obliki pik, pikic: z lepilom namazano brado opikljati s kosmiči preje opiklján -a -o: z mušjimi iztrebki opikljana slika ♪
- opílek -lka m (ȋ) nav. mn. kar odpade pri piljenju: sproti odstranjevati opilke; roženi, železni opilki ♪
- opíliti -im dov. (í ȋ) 1. s pilo obdelati predmet: opiliti vijak / opiliti nohte do zaželene dolžine / opiliti robove 2. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: opiliti besedilo, govor / v teh letih je svoje vedenje opilil 3. ekspr. udariti: opilil ga je, še preden se mu je mogel izmakniti ● ekspr. opilil me je za precejšnjo vsoto ogoljufal opíljen -a -o: opiljeni kovanci; ima opiljen slog ♪
- opípati -am tudi -ljem dov. (ȋ ȋ) nar. oskubsti: opipati kokoš opípan -a -o: opipan piščanec; brke je imel podobne repu stare opipane kokoši ♪
- opírati 1 -am nedov. (ȋ ȋ) navadno v zvezi z na 1. dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: sedel je v kotu in opiral brado na kljuko palice; opirati komolce na mizo // delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju; podpirati: ranjenca sta opirala dva borca; opiral ga je z levico / na strmini so morali opirati voz 2. imeti, uporabljati kaj za osnovo, izhodišče: svojo prošnjo opiram na naslednje; opirati trditev na že znana dejstva; opirati se na znanstvena spoznanja / sodba se opira na izpovedi prič opírati se 1. držati se koga tako, da se ohrani pokončen položaj: vso pot se je opiral nanj // biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: stal
je pri mizi in se z rokami opiral nanjo; opirati se na palico, ob palico 2. nav. ekspr. biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: zadnja stran hiše se opira na strmo pobočje 3. imeti, dobivati pomoč, podporo: tudi v nesreči se lahko opira nanj / opirati se na lastne sile, sposobnosti opiráje: sedel je, žalostno opiraje glavo v dlan; pisati o stvari, opiraje se na dejstva; stopal je počasi, opiraje se na palico opirajóč -a -e: stal je, opirajoč se na gorjačo; na poskuse opirajoče se raziskave ♪
- opírati 2 -am nedov. (ȋ) star. večkrat oprati: opirati komu perilo / s solzami opirati svojo krivdo zmanjševati ♪
- opís -a m (ȋ) predstavitev, prikaz česa po zunanjih značilnostih: izpopolniti opise pomembnih dogodkov; kratek, nadroben, natančen opis; lirični opisi narave / osebni opis; tehnični opis stroja; opis bolezni ♦ lit. natančna besedna predstavitev česa v pripovedi; šol. pismeni izdelek, v katerem so navedene glavne zunanje značilnosti česa ♪
- opísati in opisáti opíšem dov., opíšite (í á í) 1. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih: opisati človeka, dogodek, lego kraja; sam je opisal svoje življenje; nakratko, natančno opisati / opisati naloge, ki jih je treba opraviti; opisati potek dela 2. nav. 3. os., geom. gibajoč se, premikajoč se na določen način narediti: opisati elipso, krog; premica opiše plašč valja ∙ žoga je opisala (velik) lok je letela v (velikem) loku 3. star. pobarvati, poslikati: opisal je veliko pirhov; opisati si obraz opísan -a -o: opisana metoda ne ustreza več; njegove zasluge so opisane zelo natančno; površno opisan ♪
- opísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na opis: vprašanja zahtevajo opisni odgovor; opisna razlaga / njegove pesmi so preveč opisne ◊ geom. opisna geometrija geometrija, ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; lingv. opisni čas glagolska oblika, ki se tvori s pomožnim glagolom biti in neosebno glagolsko obliko; opisni deležnik tvorni in trpni deležnik, s katerim se tvorijo opisni časi in nakloni; opisna slovnica slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; šol. opisno ocenjevanje označevanje učnega uspeha z besedami opísno prisl.: opisno prikazati ♪
- opísništvo -a s (ȋ) knjiž., redko opisnost, opisovanje: v njegovi poeziji je veliko opisništva ♪
- opísnogeométričen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na opisno geometrijo: opisnogeometrični problem / opisnogeometrična upodobitev ♪
- opisoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opisovanje: avtorjev opisovalni dar / njegove pesmi niso izpovedne, ampak opisovalne / opisovalna metoda ♪
- opisováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih: opisovati ljudi, naravo, življenje; jedrnato, slikovito, živo opisovati; težko je slepemu opisovati barve; na dolgo opisovati ♦ lingv. opisovati čase in naklone z opisnim deležnikom delati, tvoriti 2. nav. 3. os., geom. gibajoč se, premikajoč se na določen način delati: točka opisuje krog; premica opisuje plašč stožca opisován -a -o: pisatelj se je približal duhu opisovane dobe ♪
- opítati -am dov. (ȋ) spitati: opitati prašiča in ga prodati; kravo nahitro opitati ∙ ekspr. brata je opital z ne preveč laskavimi imeni ozmerjal opítan -a -o: opitana živina ♪
- opíti opíjem dov. (í) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: zvabili so ga v zidanico in opili // redko povzročiti pijanost, omotico: ta pijača opije / močna zdravila so ga opila 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: zmaga jih je opila / opiti koga z besedami opíti se s pitjem alkoholne pijače postati pijan: pil je, da bi se opil; opiti se z žganjem opít -a -o: opit človek; bila je nekoliko opita; opit od lepote ♪
- opítost -i ž (ȋ) stanje opitega človeka: v opitosti storjeno dejanje ♪
- oplájati -am nedov. (á) 1. oplojevati: umetno oplajati / čebele oprašujejo in oplajajo rastline 2. ekspr. izboljševati vrednost, kakovost: etika bi morala oplajati prakso; oplajati svoj besedni zaklad z branjem klasikov; duhovno, kulturno oplajati oplájati se knjiž., ekspr. zajemati, dobivati iz česa: skladatelj se oplaja ob ljudski glasbi / oplajati se in duhovno bogateti ob Prešernu ∙ ekspr. estetika in idejna kritika se medsebojno oplajata dopolnjujeta, vplivata druga na drugo oplajajóč -a -e: bral je klasike, oplajajoč se ob njihovi umetnosti; oplajajoča moč ♪
- opláka -e ž (ȃ) knjiž., redko odpadna voda: v kanalih pod ulicami klokota oplaka / industrijska oplaka ∙ ekspr. sram te bodi, da točiš tako oplako slabo, nekvalitetno vino ♪
30.901 30.926 30.951 30.976 31.001 31.026 31.051 31.076 31.101 31.126