Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (3.013-3.037) 
- kianizíranje -a s (ȋ) les. postopek, pri katerem se les prepoji z živosrebrovim kloridom, da se mu poveča trajnost ♪
- kídanje -a s (í) glagolnik od kidati: lopata za kidanje snega / kidanje gnoja ♪
- kíhanje -a s (í) glagolnik od kihati: kašljanje in kihanje ♪
- kikiríkanje -a s (ȋ) glagolnik od kikirikati: kikirikanje petelinov ♪
- kímanje -a s (ȋ) glagolnik od kimati: na vprašanja so odgovarjali s kimanjem ali odkimavanjem / njegovo vdano kimanje ji je že presedalo ♪
- kínodvorána in kíno dvorána ž (ȋ-ȃ) dvorana za javno predvajanje filmov: kinodvorana je bila polna / pred kinodvorano je bila velika gneča ♪
- kísanje -a s (ȋ) glagolnik od kisati: kisanje mleka / kisanje krme ♦ biol. bakterije mlečnega kisanja ♪
- kítanje -a s (ȋ) glagolnik od kitati: lopatica za kitanje ♪
- kjántarica -e ž (ȃ) pog. opletena trebušasta steklenica, ki drži približno 2 l: piti iz kjantarice / kjantarica vina ♪
- kjanti gl. chianti ♪
- klafánje -a s (ȃ) glagolnik od klafati: koliko časa zapravi s klafanjem / moti jo njegovo klafanje ♪
- klán -a m (ȃ) 1. zgod. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki temelji na mitično sorodstvenem odnosu s svojim totemom: prepoved ženitve med pripadniki istega klana; pripadnik klana krokodila, orla 2. slabš. skupina ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: pripada vplivnemu klanu ♪
- klánčast -a -o prid. (á) ekspr. ki ima veliko klancev: pot je bila dolga in klančasta ♪
- klánček -čka m (á) manjšalnica od klanec: zaviti po klančku navzdol / ves klanček je poln trobentic ♪
- klančína -e ž (í) 1. grad. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo: sezidati klančino / bočna klančina 2. knjiž., redko majhen klanec, vzpetina: pozno ponoči je čez klančino prišlo krdelce ♪
- klánčnica -e ž (ȃ) 1. žel. naprava, s katero se premosti višinska razlika med rampo in vagonom: postaviti klančnico ♦ žel. priprava, gibljivo pritrjena na vagon za prevoz avtomobilov 2. knjiž., redko majhen klanec, vzpetina: spremila ga je do ovinka prve klančnice ♪
- klánec -nca m (á) strmi del poti, ceste: srečala sta se na klancu; šel je po hudem, strmem klancu / pot ima precej klancev / stopati, voziti v klanec navkreber // nagnjen svet, strmina: spustil se je po klancu v dolino; hiša stoji pod klancem / star. iti čez klanec grič, hrib ♦ fiz. poševna ravnina ♪
- klanfa ipd. gl. klamfa ipd. ♪
- klaníca -e ž (í) nar. klana deska: zaboj iz klanic / zamenjati lojtrnice s klanicami ♪
- klánjanje -a s (ȃ) glagolnik od klanjati se: globoko klanjanje / klanjanje pisatelju / hlapčevsko klanjanje pred tujci ♪
- klánjati se -am se nedov. (ȃ) 1. pozdravljati z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: že od daleč se ji je klanjal; globoko se klanjati; klanjala se je na vse strani / v meščanskem okolju, kot pozdrav klanjam se, gospa; pren., ekspr. breze se klanjajo do tal 2. ekspr. izkazovati komu čast, spoštovanje: zaslužil je, da so se mu klanjali; ob njenem zadnjem uspehu se ji je vse klanjalo / vznes. klanjati se njegovemu spominu / ženske rade vidijo, če se jim moški klanjajo če jim laskajo / klanjati se do tal zelo, pretirano ∙ slabš. nikar se
ne klanjaj pred njimi ne ponižuj se 3. zastar., z dajalnikom podrejati se, uklanjati se: klanjala se je pač očetovi volji; v vsem se mora klanjati drugim klanjajóč se -a -e: klanjajoč se na vse strani, je odšel ♪
- klánje -a s (ā) glagolnik od klati: klanje goved, prašičev; namenjen za klanje / spet je prišlo do klanja; konec svetovnega klanja svetovne vojne / klanje lesa ♪
- klánovec -vca m (ȃ) slabš. pripadnik klana: sodelovanje klanovcev ♪
- klánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klan: klanski poglavar; klanska družina / med njimi je bila klanska povezanost ♪
- klánstvo -a s (ȃ) slabš. pripadnost klanu: razlika med klanstvi / kmečko klanstvo ♪
2.888 2.913 2.938 2.963 2.988 3.013 3.038 3.063 3.088 3.113 
