Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (29.576-29.600)


  1.      obstreljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. streljati na kaj, navadno z več strani: lovska letala so obstreljevala mesto; obstreljevati sovražnikove položaje; obstreljevati z granatami, topovi; pren., ekspr. kar obstreljevali so ga z vprašanji 2. fiz. usmeriti curek atomov, atomskih jeder, elektronov proti tarči: obstreljevati z nevtroni, protoni, žarki obstreljeván -a -o: obstreljevan prostor; z več strani so bili obstreljevani ♪
  2.      obstrèt  -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. 1. sij, lesk okrog česa, ob čem: lunin obstret / večerni obstret zarja, sij 2. svetniški sij, gloriola: zlat obstret / nič ni izgubil od svojega obstreta; obstret zmagoslavja ◊ fot. odboj svetlobnih žarkov s hrbtne strani plošče, filma nazaj v emulzijo ♪
  3.      obstréti  -strèm dov., obstŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. pregrniti: obstreti posteljo / jutranje sonce jih je obstrlo obsijalo obstŕt -a -o: ves je bil obstrt s svetlobo ♪
  4.      obstruírati  -am nedov. in dov. (ȋ) jur., v nekaterih državah v parlamentu si prizadevati proti sprejemu kakih sklepov: večina poslancev je obstruirala redno delo ♪
  5.      obstrúkcija  -e ž (ú) 1. jur., v nekaterih državah prizadevanje opozicijske stranke, opozicijskih strank v parlamentu proti sprejemu kakih sklepov: poslanci so začeli z obstrukcijo / parlamentarna obstrukcija 2. knjiž. nasprotovanje kakim prizadevanjem sploh: preprečiti obstrukcijo ◊ med. zamašitev, začepitev cevastega organa ♪
  6.      obsúti  -sújem dov., obsúl in obsùl (ú ȗ) 1. vreči večjo količino česa sipkega, drobnega na koga: obsuti z rižem / obsuti s kamenjem, kroglami 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: obsuti z grožnjami; obsuti z očitki in psovkami; ko se je vrnil, so ga obsuli z vprašanji 3. ekspr. narediti, da je kdo v veliki meri deležen česa: obsuti z ljubeznijo in spoštovanjem / obsuti s častmi / obsul jo je z darili 4. knjiž., ekspr. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: bridkosti in skrbi so jo obsule 5. redko osuti: obsuti krompir / obsuti s prstjo 6. ekspr. obstopiti, obkrožiti: ko je izstopil iz vlaka, so ga obsuli prijatelji; učenci so obsuli učitelja / star. turška vojska je obsula tabor obkolila ● star. rdečica ga je obsula zardel je obsút -a -o: s cvetjem obsuti zmagovalci ♪
  7.      obsvetíti  in obsvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) narediti, da postane kaj svetlo, vidno: luč je obsvetila obraze; s svetilko je obsvetila speča otroka; avtomobilski žarometi so za hip obsvetili hišo / sonce je obsvetilo vrhove obsijalo; pren. njegove besede so mu obsvetile bridko resnico ♪
  8.      obsvetlíti  -ím dov., obsvétli in obsvêtli; obsvétlil (ȋ í) narediti, da postane kaj svetlo, vidno: ogenj je obsvetlil obraze; blisk mu je za hip obsvetlil pot / sonce je obsvetlilo vrhove smrek obsijalo; pren. obsvetlilo ga je spoznanje obsvetljèn -êna -o: kipi so obsvetljeni z reflektorji ♪
  9.      obsvetljeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj svetlo, vidno: petrolejka je medlo obsvetljevala obraze / mesečina obsvetljuje v nebo štrleče zidovje ♪
  10.      obščítnica  -e ž (ȋ) anat. žleza z notranjim izločanjem ob ščitnici ♪
  11.      obšíren  -rna -o prid., obšírnejši (ȋ) 1. ki ima veliko ploskovno razsežnost: obširen gozd; prišla sta na obširen travnik; prostor je precej obširen / poslopje je lepo in obširno veliko // evfem., redko debel: bil je precej obširen čez trebuh 2. navadno z glagolskim samostalnikom ki ima veliko razsežnost a) glede na problematiko, vsebino: delegacija je imela obširne pogovore; drugo vprašanje je bilo še obširnejše / njegovo delo je zelo obširno / napisati obširno razpravo b) glede na število udeležencev: začeti z obširno akcijo; anketa je precej obširna c) glede na število sestavin, delov: obširna zbirka pesmi / knjiga je precej obširna obsežna // podroben, natančen: za delo je dobil obširna navodila; poslušal je njegovo obširno razlaganje obšírno prisl.: o problemu je govoril zelo obširno; obširno pisati ♪
  12.      obšírnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost obširnega: motila jih je obširnost njegovega poročila / obširnost v popisovanju ♪
  13.      obšíti  -šíjem dov., obšìl (í ȋ) s šivanjem dokončati, dodelati rob: prtič mora še obšiti / obšiti gumbnice / rob je treba obšiti / s čipkami obšiti zavese obrobiti obšít -a -o: obšito krilo ♪
  14.      obšívati  -am nedov., tudi obšivájte; obšívala in obšivála (í) s šivanjem dokončevati, dodelovati rob: obšivati jopič / dov., nar. zahodno obšivati prtič obšiti ♪
  15.      obtakníti  in obtákniti -em dov. (ȋ á) z vtikanjem postaviti, namestiti kaj okrog česa: obtakniti lestenec s svečami; obtakniti sadiko z vejami / obtakniti cesto, progo s količki zakoličiti ♪
  16.      obtèk  -éka m (ȅ ẹ́) redko kroženje: obtek zraka ♦ žel. čas med dvema zaporednima nakladanjema na železniško vozilo ♪
  17.      obtesáti  -téšem dov., obtêši obtešíte; obtêsal (á ẹ́) s tesanjem obdelati: obtesati deblo; robove poševno obtesati / ekspr. kamniti blok je treba še obtesati ♦ les. s tesanjem spremeniti hlod v bruno // pog. vzgojiti, prevzgojiti: v nekaj mesecih so ga obtesali; nikakor se ni pustil obtesati obtesán -a -o: obtesana bruna ♪
  18.      obtesávati  -am nedov. (ȃ) s tesanjem obdelovati: obtesavati deblo / spretno je obtesaval les ♪
  19.      obtežílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na obtežitev: obtežilni kamen; obtežilna vreča, napolnjena s peskom ♦ jur. obtežilni dokaz obremenilni dokaz; obtežilne okoliščine obteževalne okoliščine ♪
  20.      obtežílnik  -a m (ȋ) predmet za obtežitev, s katerim se preprečuje premikanje lažjih predmetov, zlasti papirja: položiti spis pod obtežilnik; bronast, kamnit obtežilnik; pisemski obtežilnik / obtežilnik za papir ♦ rib. predmet za obtežitev vrvice ♪
  21.      obtežíti  -ím dov., tudi obtéži; obtéžil (ȋ í) 1. dati, namestiti težek predmet na drugega a) da se le-ta stisne, ne premika: obtežiti papir na pisalni mizi; naribano zelje obtežijo z deskami in kamnom b) zaradi večje teže, ravnotežja: obtežiti ladjo, žerjav / obtežiti merilno vrvico s svincem ♦ tekst. obtežiti svilo prepojiti naravno svilo z raztopinami kovinskih soli, čreslovine, da postane težja 2. narediti kaj težje: vrv mu je preveč obtežila nahrbtnik; pren. skrb, žalost mu je obtežila srce obtežèn -êna -o: z jekleno kroglo obtežena veriga; ladja je bila premalo obtežena ♪
  22.      obtípati  -am in -ljem dov. (ȋ ȋ) 1. s tipanjem ugotoviti, najti: v obleki je obtipal zašit denar; obtipati kljuko, vrata 2. med. preiskati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik je obtipal boleče mesto ♪
  23.      obtipávati  -am nedov. (ȃ) s tipanjem preiskovati: kupci obtipavajo blago / ekspr. obtipavati koga z mislijo, očmi ♪
  24.      obtísniti  -em dov. (í ȋ) s pritiskom, pritiskanjem poškodovati: vzmeti na postelji so ga obtisnile; sadje se obtolče in obtisne ♪
  25.      obtiščáti  -ím dov. (á í) s tiščanjem, pritiskanjem poškodovati: trda obveza ga je obtiščala; obtiščati na petah ♪

   29.451 29.476 29.501 29.526 29.551 29.576 29.601 29.626 29.651 29.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA