Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (2.876-2.900)


  1.      kanibál  tudi kánibal -a m (ȃ; ȃ) 1. človek, ki jé človeško meso, ljudožerec: lovci na glave in kanibali 2. zool. žival, ki jé pripadnike svoje vrste: pajki kanibali ♪
  2.      kanibalízem  -zma m (ȋ) 1. pojav, da človek jé človeško meso, ljudožerstvo: kanibalizem primitivnih plemen; mistični izvor kanibalizma 2. zool. pojav, da žival jé pripadnike svoje vrste: kanibalizem pri ribah ♪
  3.      kanibálka  tudi kánibalka -e ž (ȃ; ȃ) ženska oblika od kanibal: kanibali in kanibalke ♪
  4.      kanibálski  tudi kánibalski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na kanibale, ljudožerski: kanibalski ples / kanibalsko pleme / kanibalski nagon // ekspr. divji, krut: kanibalsko ravnanje / s kanibalskim tekom se je lotil jedi ♪
  5.      kanibálstvo  tudi kánibalstvo -a s (ȃ; ȃ) kanibalizem: raziskovati vzroke kanibalstva ♪
  6.      kaníla  -e ž (ȋ) med. cevka, ki se da, vstavi, navadno v žilo ♪
  7.      kaníster  -tra m (í) knjiž., redko kanta: kanister, poln bencina, olja ♪
  8.      kániti  -em, in kaníti in kániti -em dov. (á ȃ; ȋ á ā) nav. 3. os. pasti v obliki kaplje: solza kane na lice / kaplja kane / brezoseb. od ledene sveče je kanilo; pren., knjiž. sončni žarek kane v sobo // preh. povzročiti, da kaj pade v obliki kaplje: kaniti v omako nekaj kapljic vina ● pog. tu in tam mu kaj kane (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja; ekspr. sosed kane v hišo nepričakovano vstopi; star. včasih kaj prinese, včasih pa nič, kakor kane nanese, se primeri ♪
  9.      kániti  -im, tudi kaníti in kániti -im nedov. (á ā; ȋ á ā) knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: kanim ostati tukaj; kani se poročiti; zdaj držim in ne kanim izpustiti / elipt.: kdaj kaniš v hribe? ne vem, kaj kani ♪
  10.      kánja  -e ž (á) velika ptica ujeda, ki se hrani zlasti z mišmi: nad gozdom jadra v krogih kanja ♪
  11.      kánjec  -jca m (ȃ) nar. kosir, vejnik: Oče je pravkar nasajal kanjec na novo toporišče (F. Bevk) ♪
  12.      kánjon  -a m (ȃ) ozka rečna dolina s strmimi, navadno navpičnimi pobočji: globok kanjon / kanjon Kolorada, Neretve ♪
  13.      kánjonski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanjon: približal se je kanjonskemu robu / kanjonsko področje Kolorada / kanjonska dolina, soteska ♪
  14.      kanjúh  -a m (ū) nar. štajersko jastreb: nad sotesko je jadral kanjuh ♪
  15.      kankán  -a m (ȃ) zlasti v francoskem okolju odrski ples s telovadnimi elementi, zlasti z visokim dviganjem nog: kankan je navdušil gledalce ♪
  16.      kánkole  -kol ž mn. (á ȃ) nar. samokolnica brez zgornjega dela: Karlek je vozil zvrhane košare na kankolah v klet (I. Potrč) ♪
  17.      kánon  -a m (ȃ) 1. knjiž. pravilo, načelo, norma, zlasti v družbi, umetnosti, filozofiji: držati se kanona; veljavni kanoni / lepotni kanoni / družbeni, umetniški kanoni // seznam, spisek takih pravil: sestaviti kanon 2. muz. dvoglasna ali večglasna skladba, v kateri vsi glasovi dosledno posnemajo temo: peti kanon; štiriglasni kanon ◊ rel. kanon osrednji, nespremenljivi del maše; svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; kanon svetnikov seznam uradno proglašenih svetnikov; um. kanon skupek pravil o razmerjih, merah za upodabljanje človeškega telesa ♪
  18.      kanón  -a m (ọ̑) 1. pog. top: streljajo s kanoni; grmenje kanonov; natreskan, pijan kot kanon 2. nav. mn., nekdaj škornji z visokimi, trdimi golenicami, zlasti kot obuvalo duhovnikov: svetli kanoni ♪
  19.      kanonáda  -e ž (ȃ) pog. topovsko streljanje: začela se je kanonada; grmenje kanonade // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kanonada kletvic ♪
  20.      kanónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od kanón: zraven kanončkov je postavljal kositrne vojake ♪
  21.      kanóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kánon: a) kanoničen umetniški izraz / kanoničen spis pristen, neponarejen b) kanonična melodija c) kanonične knjige knjige svetopisemskega kanona / kanonična starost starost, ki jo določa cerkveno pravo za dosego določene stopnje v cerkveni hierarhiji ♪
  22.      kanónik  -a m (ọ́) duhovnik, ki ga imenuje škof za svojega svetovalca: postati kanonik ♦ rel. stolni kanonik ♪
  23.      kanonikát  -a m (ȃ) naslov in službeno mesto kanonika: dobiti, potegovati se za kanonikat ♦ rel. beneficij, dodeljen kanoniku ♪
  24.      kanonír  -ja m (í) zastar. topničar: služil je pri kanonirjih; kanonirji in dragonci ♪
  25.      kanonírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kanonirje: kanonirska uniforma / kanonirski polk ♪

   2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA