Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (28.663-28.687)



  1.      nèzakrít  -a -o prid. (-) ki ni zakrit: muslimanke takrat niso smele na ulico z nezakritim obrazom // neprikrit: nezakrite grožnje; nezakrito sovraštvo se mu je bralo v očeh
  2.      nèzamenljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da zamenjati: nekateri deli stroja so nezamenljivi / imeti značilen, nezamenljiv obraz / knjiž.: nezamenljiv občutek groze; nezamenljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičenekon. nezamenljivi denar denar, ki ga denarni organi niso dolžni zamenjati za zlato 2. knjiž. nenadomestljiv: nihče ni nezamenljiv / družinska vzgoja je nezamenljiva
  3.      nèzapét  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni zapet: nezapet suknjič / nezapeti gumbi / ekspr. stekel je iz stanovanja razmršen in nezapet z nezapeto obleko
  4.      nèzapletèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni zapleten: zgodba je jasna, nezapletena; nezapleteno vprašanje / preprost, nezapleten človek
  5.      nèzapopadljív  -a -o prid. (- -í) star. nerazumljiv, nedojemljiv: nezapopadljiv vzrok; to so zanj nezapopadljive stvari / nezapopadljivo ravnanje nèzapopadljívo prisl.: nekaj nezapopadljivo težkega mu je leglo na dušo
  6.      nèzaposlèn  -êna -o tudi nèzapôslen -a -o prid. (- -é; -) ki ni zaposlen: zaradi bolezni je že celo leto nezaposlen ∙ ekspr. za mlade ljudi ni dobro, če so nezaposleni brez dela, premalo zaposleni // ki je brez stalnega dela, zaposlitve: nezaposleni delavci; sam.: reševati problem nezaposlenih; urad za nezaposlene / kot opozorilo nezaposlenim vstop prepovedan ljudem, ki ne delajo v tej delavnici, na tem delovišču
  7.      nèzaposlênost  tudi nèzapôslenost -i ž (-é; -) stanje nezaposlenega človeka: dolgotrajna nezaposlenost zaradi bolezni // pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: nezaposlenost je naraščala; boriti se proti nezaposlenosti
  8.      nèzaslúžen  -a -o prid. (-ú) 1. ki ni zaslužen: nezaslužen dobiček; nezasluženo plačilo 2. ki ga kdo ne zasluži, ga ni vreden: nezaslužena pohvala, slava; nezasluženo priznanje, spoštovanje / ekspr. zadelo ga je nezasluženo trpljenje nèzaslúženo prisl.: nezasluženo zmagati
  9.      nèzaščíten  -a -o prid. (-) ki ni zaščiten: najemniki so bili nezaščiteni / pred mrazom nezaščitene rastline so pozeble nezavarovane / nezaščiten vhod v trdnjavo nezavarovanlov. nezaščitena divjad
  10.      nèzatajljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da zatajiti, skriti: nezatajljivi znaki razburjenja; ekspr. v njem se pretaka nezatajljiva ciganska kri
  11.      nèzaupljív  -a -o prid. (- -í) ki ni zaupljiv: nezaupljiv človek; zelo nezaupljiva je do sosedov / pogledal ga je z nezaupljivim pogledom nèzaupljívo prisl.: nezaupljivo gledati; na vprašanja je odgovarjal nekoliko nezaupljivo
  12.      nèzaupljívost  -i ž (-í) lastnost nezaupljivega človeka: znan je po svoji nezaupljivosti / premagati nezaupljivost do vsega novega / pogodbe nista sklenila zaradi medsebojne nezaupljivosti nezaupanja
  13.      nèzaúpnica  -e ž (-) izjava, da člani kake skupnosti ne soglašajo z delom vodstva, funkcionarjev: dati, dobiti nezaupnico / parlament je izglasoval vladi nezaupnico; publ. delavci so izrekli nezaupnico direktorju / po nezaupnici je vodstvo odstopilo; pren. s takim izborom je bila naši javnosti izražena nezaupnica
  14.      nèzaúpnost  -i ž (-ū) 1. nezaupljivost: prirojena nezaupnost mu je preprečevala vključevanje v družbo 2. nezaupanje: njegova nezaupnost me je žalila; medsebojna nezaupnost
  15.      nèzavéden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki mu manjka zavednosti: narodno, politično nezavedni državljani; nezaveden Slovenec 2. ki se ga kdo ne zaveda: s svojo nezavedno ljubeznivostjo jih je pridobila; nezavedno sovraštvo / ima nezaveden strah pred vodo 3. knjiž. ki ni zavesten, ni hoten: nezavedni gibi; nezavedna laž, prevara ● zastar. nezavedna se je zgrudila po tleh nezavestna nèzavédno prisl.: nezavedno ga je iskala z očmi; to je naredil nezavedno
  16.      nèzavést  -i ž (-ẹ̑) 1. stanje brez zavesti, zavedanja: kratkotrajna nezavest / zbuditi se iz nezavesti; biti, ležati v nezavesti; pog. pasti v nezavest omedleti / globoka nezavest // ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do nezavesti izraža visoko stopnjo: smejati se do nezavesti; pijan, utrujen je do nezavesti 2. knjiž., redko podzavest: osebna nezavest vsebuje doživljaje, ki so bili nekoč zavestni, a smo jih kasneje zatrli in pozabili
  17.      nèzavésten  -tna -o prid. (-ẹ̄) 1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten 2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje // knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah 3. knjiž., redko podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja nèzavéstno prisl.: tega se je naučil nezavestno, mimogrede; nezavestno jo je spremljal z očmi; sam.: močiti nezavestnega z mrzlo vodo
  18.      nèzavidljív  -a -o prid. (- -í) nav. ekspr. ki ni zavidljiv: imeti precej nezavidljivo delo // težaven, mučen: znašel se je v resnično nezavidljivem položaju / njegovo zdravstveno stanje je nezavidljivo slabo
  19.      nèzavísen  -sna -o prid. (-) zastar. neodvisen: dejanje, nezavisno od volje / samostojen, nezavisen človek
  20.      nèzavzét  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni zavzet, ni osvojen: nezavzeta trdnjava / še nezavzeti vrhovi // ki mu manjka zavzetosti za kaj: ravnodušen, nezavzet bralec najbrž ne bo opazil teh odtenkov sloga
  21.      nèzavzéten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki se ne da zavzeti, osvojiti: nezavzetna postojanka, trdnjava; spoznali so, da je mesto nezavzetno / visoki, nezavzetni vrhovi
  22.      nèzavzétost  -i ž (-ẹ̑) lastnost človeka, ki mu manjka zavzetosti: zaradi svoje nezavzetosti nas pisatelj ne prepriča; delovna nezavzetost
  23.      nèzdrámen  -mna -o prid. (-ā) knjiž., ekspr. trden, globok: nezdramna omamljenost ∙ knjiž., ekspr. spati nezdramno spanje biti mrtev nèzdrámno prisl.: nezdramno spati
  24.      nèzdravník  -a m (-í) kdor ni zdravnik: za predlog so se navduševali zlasti zdravstveni delavci nezdravniki / ekspr. ko sem bil bolan, so me nosili k raznim zdravnikom in nezdravnikom
  25.      nèzdrobljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da zdrobiti, razbiti: zdelo se je, da je skala nezdrobljiva / posoda iz nezdrobljivega porcelana / ekspr. ljudstvo je bilo vkovano v nezdrobljive okove

   28.538 28.563 28.588 28.613 28.638 28.663 28.688 28.713 28.738 28.763  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA