Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (2.863-2.887)



  1.      kandidátski  -a -o prid. () nanašajoč se na kandidate: kandidatski staž / kandidatski turnir
  2.      kandidatúra  -e ž () prizadevanje, potegovanje za izvolitev, službo, naslov: vsi so podprli, sprejeli njegovo kandidaturo; javno nasprotovanje kandidaturi / med kandidaturo je imel več zborovanj med kandidiranjem // kar je potrebno za tako prizadevanje: predložiti kandidaturo / nazadnje je umaknil svojo kandidaturo / ponuditi komu kandidaturo
  3.      kandidíranje  -a s () glagolnik od kandidirati: med kandidiranjem je veliko obljubljal / nasprotoval je njegovemu kandidiranju kandidaturi / način, postopek kandidiranja
  4.      kandidírati  -am nedov. in dov. () prizadevati si, potegovati se, navadno za službo, naslov: odločil se je, da bo kandidiral; kandidira za poslanca / publ. na razpisano delovno mesto lahko kandidirajo osebe s prakso / kandidirati za svojo stranko // predlagati za kandidata: na kongresu so ga kandidirali za predsednika / v svet kandidirajo strokovnjake
  5.      kandírati  -am nedov. in dov. () gastr. prepajati sadje z gosto sladkorno raztopino: kandirati grozdje kandíran -a -o: kandirano sadje
  6.      kándis  -a m () sladkor v velikih prosojnih kristalih: otroci so kupovali kandis; neskl. pril.: kandis sladkor
  7.      kándisov  -a -o prid. () nanašajoč se na kandis: kandisov okus / kandisov sladkor
  8.      kandít  -a m () trdi polnjeni ali nepolnjeni bonboni: deset dekagramov kanditov; neskl. pril.: kandit bonboni
  9.      kánec  -nca m (ā) 1. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina, navadno tekočine: dodala je kanec olja / v njegovih žilah je kanec ciganske krvi / niti kanca pijače nimamo prav nič / odšel je brez kanca upanja / v prislovni rabi priti za kanec prepozno 2. nar. zahodno kaplja: na plašču so se poznali dežni kanci
  10.      kanelírati  -am nedov. in dov. () arhit. delati kanelure, izžlebljati: kanelirati steber kanelíran -a -o: kaneliran pilaster
  11.      kanelúra  in kanelíra -e ž (; ) nav. mn., arhit. podolžni žleb, navadno na antičnem stebru: poškodovane kanelure / narediti kanelure na steni
  12.      kángla  -e ž () valjasta posoda, navadno z gibljivim ročajem, za prenašanje tekočin: v vsaki roki je nesla kanglo / kangla za mleko
  13.      kánglica  -e ž () manjšalnica od kangla: malico si je nosil v kanglici; priti po vodo s kanglico
  14.      kanibál  tudi kánibal -a m (; ) 1. človek, ki jé človeško meso, ljudožerec: lovci na glave in kanibali 2. zool. žival, ki jé pripadnike svoje vrste: pajki kanibali
  15.      kanibalízem  -zma m () 1. pojav, da človek jé človeško meso, ljudožerstvo: kanibalizem primitivnih plemen; mistični izvor kanibalizma 2. zool. pojav, da žival jé pripadnike svoje vrste: kanibalizem pri ribah
  16.      kanibálka  tudi kánibalka -e ž (; ) ženska oblika od kanibal: kanibali in kanibalke
  17.      kanibálski  tudi kánibalski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na kanibale, ljudožerski: kanibalski ples / kanibalsko pleme / kanibalski nagon // ekspr. divji, krut: kanibalsko ravnanje / s kanibalskim tekom se je lotil jedi
  18.      kanibálstvo  tudi kánibalstvo -a s (; ) kanibalizem: raziskovati vzroke kanibalstva
  19.      kaníla  -e ž () med. cevka, ki se da, vstavi, navadno v žilo
  20.      kaníster  -tra m (í) knjiž., redko kanta: kanister, poln bencina, olja
  21.      kániti  -em, in kaníti in kániti -em dov.; á ā) nav. 3. os. pasti v obliki kaplje: solza kane na lice / kaplja kane / brezoseb. od ledene sveče je kanilo; pren., knjiž. sončni žarek kane v sobo // preh. povzročiti, da kaj pade v obliki kaplje: kaniti v omako nekaj kapljic vina ● pog. tu in tam mu kaj kane (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja; ekspr. sosed kane v hišo nepričakovano vstopi; star. včasih kaj prinese, včasih pa nič, kakor kane nanese, se primeri
  22.      kániti  -im, tudi kaníti in kániti -im nedov. (á ā; á ā) knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: kanim ostati tukaj; kani se poročiti; zdaj držim in ne kanim izpustiti / elipt.: kdaj kaniš v hribe? ne vem, kaj kani
  23.      kánja  -e ž (á) velika ptica ujeda, ki se hrani zlasti z mišmi: nad gozdom jadra v krogih kanja
  24.      kánjec  -jca m () nar. kosir, vejnik: Oče je pravkar nasajal kanjec na novo toporišče (F. Bevk)
  25.      kánjon  -a m () ozka rečna dolina s strmimi, navadno navpičnimi pobočji: globok kanjon / kanjon Kolorada, Neretve

   2.738 2.763 2.788 2.813 2.838 2.863 2.888 2.913 2.938 2.963  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA