Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (2.826-2.850)


  1.      kanárček  -čka m (ȃ) manjša, navadno rumena ptica s kratkim kljunom: kletka z živo rumenim kanarčkom; poje kot kanarček ♪
  2.      kanárčkast  -a -o prid. (ȃ) ekspr. ki je rumene barve kot kanarček: kanarčkasta jopica ♪
  3.      kanárčkov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanarčke: kanarčkovo petje kanárčkovo prisl.: kanarčkovo rumena barva ♪
  4.      kanárec  -rca m (ȃ) redko kanarček: gojiti kanarce ♪
  5.      kanárka  -e ž (ȃ) samica kanarčka: križanec kanarke in čižka ♪
  6.      kanárski  -a -o prid. (ȃ) geogr., v zvezi kanarski tok morski tok, ki teče od severa mimo Kanarskih otokov in ob afriški obali proti jugu: hladen kanarski tok ♪
  7.      kánast  -a -o prid. (ȃ) agr. ki ima kan, glivično bolezen: kanasto vino ♪
  8.      kanásta  -e ž (ȃ) igr. igra, navadno z dvema snopoma po dvainpetdeset kart in štirimi jokerji: igrati kanasto ♪
  9.      kanát  -a m (ȃ) zlasti pri Mongolih, nekdaj področje, na katerem ima oblast kan ♪
  10.      kánava  -e ž (ȃ) tekst. vezava, ki daje tkanini luknjičav videz: tkati v kanavi // bombažna, lanena tkanina v tej vezavi: moder kostim iz kanave ♪
  11.      kancelár  -ja m (á) zastar. kancler ♪
  12.      kancelaríja  -e ž (ȋ) star. dvorna pisarna: priti v kancelarijo ♪
  13.      káncelj  -na tudi -clja [cǝl] m (á) nar. prižnica: pridigati s kanceljna ♪
  14.      káncer  -ja m (á) med. skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice, rak: kancer in sarkom ♪
  15.      kancerogén  -a -o prid. (ẹ̑) med. ki povzroča raka, rakotvoren: kancerogene snovi / kancerogeno delovanje ♪
  16.      kancerológ  -a m (ọ̑) med. strokovnjak za kancerologijo: bil je znan kancerolog ♪
  17.      kancerologíja  -e ž (ȋ) med. veda o raku: je strokovnjak za kancerologijo ♪
  18.      kancerózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. rakav: kancerozne celice / kancerozno obolenje ♪
  19.      káncler  -ja m (á) 1. v nekaterih državah ministrski predsednik: kancler je obiskal več držav; avstrijski, nemški kancler / zvezni kancler // visok dostojanstvenik, ki vodi navadno najvišjo državno pisarno: vladni kancler / univerzitetni kancler 2. zgod. najvišji dvorni uradnik, ki pripravlja javne listine: cesarski kancler / dvorni kancler ◊ rel. duhovnik na škofijskem ordinariatu, ki sprejema vloge, ureja akte ♪
  20.      kánclerski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kanclerje: kanclerski položaj / kanclerska služba / kanclerska čast ♪
  21.      kánclerstvo  -a s (á) v nekaterih državah naslov, dejavnost kanclerjev: potegovati se za kanclerstvo / zadnja leta njegovega kanclerstva // urad kanclerja: straža pred vrati kanclerstva / sekretar kanclerstva ♪
  22.      kanclíja  -e ž (ȋ) nižje pog., nav. slabš. pisarna, urad: cel dan čepi v kancliji ♪
  23.      kanclíjski  -a -o prid. (ȋ) pog., nav. slabš. pisarniški, uradniški: kanclijski odnos do človeka; kanclijska miselnost / kanclijski papir ∙ pog. dolga leta je presedel za kanclijsko mizo delal kot uradnik ♪
  24.      kanclíjščina  -e ž (ȋ) pog., slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: boj proti kanclijščini ♪
  25.      kanclíst  -a m (ȋ) pog., nav. slabš. uradnik, uslužbenec: brezdušen, birokratski kanclist ♪

   2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA