Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (28.251-28.275) 
- nèposrédnost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost neposrednega: neposrednost tujih vplivov je dokazana / živa, ljudska neposrednost / neposrednost njegovega članka jih je presenetila / predstavo je režiser oblikoval z veliko neposrednostjo ♪
- nèpostáven -vna -o prid. (ȅ-á) star. nezakonit: nepostavno dejanje, ravnanje ♪
- nèpostávnost -i ž (ȅ-á) star. nezakonitost: nepostavnost ravnanja / zagrešiti nepostavnosti ♪
- nèposvečèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) rel. ki ni posvečen: še neposvečeni slušatelji teologije / pokopali so ga v neposvečeno zemljo ● publ. pismo mora ostati neznano neposvečenim ljudem neprimernim, nepravim; publ. neposvečen opazovalec bi si dogodek lahko drugače razlagal nepoučen ♪
- nèpoštèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni pošten: ne druži se z njim, nepošten človek je / nepoštena igra, kupčija; nepošteno dejanje / evfem. ima nepoštene namene slabe ♪
- nèpoštênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost nepoštenega človeka: njegova nepoštenost je že znana / službo je izgubil zaradi nepoštenosti / nepoštenost takih odnosov ♪
- nèpotekljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizčrpen, neizčrpljiv: nepotekljive zaloge / nepotekljiv vir znanja ♪
- nèpotešênost -i ž (ȅ-é) stanje nepotešenega človeka: otrokova nepotešenost / duhovna nepotešenost / knjiž. njena spolna nepotešenost nezadovoljenost ♪
- nepotízem -zma m (ȋ) dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom ♪
- nèpotréba -e ž (ȅ-ẹ̑) knjiž., redko kar je nasprotno, drugačno od potrebe: umetnost je zanj nepotreba / zatekali so se k njemu v potrebi in nepotrebi / star. razburja se čisto po nepotrebi po nepotrebnem ♪
- nèpotrébnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nepotrebnega: dokazoval je nepotrebnost tujk / ekspr. hudo mu je bilo ob spoznanju svoje nepotrebnosti / knjiž. kupovati nepotrebnosti nepotrebne stvari ♪
- nèpotŕjen -a -o prid. (ȅ-ŕ) ki ni potrjen: nepotrjena listina / nepotrjena pravica / nepotrjene vesti / publ. po nepotrjenih poročilih je bilo v nesreči veliko ranjenih ♪
- nèpotróšen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni potrošen, ni porabljen: nepotrošen denar / razdeliti še nepotrošeni ostanek ♪
- nèpotrpežljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka potrpežljivosti: nepotrpežljiv bolnik / za tako drobno delo je preveč nepotrpežljiv; zelo nepotrpežljiva je z otroki / ekspr. ves nepotrpežljiv ga je priganjal k odhodu nèpotrpežljívo prisl.: nepotrpežljivo čakati, poslušati ♪
- nèpotrpežljívec -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. nepotrpežljiv človek: ob vdanem trpljenju drugih bolnikov je spoznal, kakšen nepotrpežljivec je / komaj so pomirili nepotrpežljivca ♪
- nèpotrpežljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepotrpežljivega človeka: zaradi njegove nepotrpežljivosti ga je težko negovati / ekspr. komaj je obvladoval svojo nepotrpežljivost nestrpnost, neučakanost ♪
- nèpoučèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni poučen, ni seznanjen s čim: nepoučeni bolniki se takega zdravljenja bojijo; hotel je vplivati na odločitev nepoučenih ljudi; biti nepoučen o kakem dogodku // knjiž. ki se na kako področje, stroko slabo spozna: nepoučen bralec avtorjevih misli ne bo doumel; v literaturi je nepoučen; sam.: nepoučeni so bili prepričani, da ima prav ♪
- nèpoučênost -i ž (ȅ-é) stanje nepoučenega človeka: krivico so mu storili zaradi nepoučenosti / presenetila ga je nepoučenost teh ljudi ♪
- nèpovóljen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. slab, nezadovoljiv: nepovoljen izid tekmovanja; nepovoljne gospodarske razmere / nepovoljne ocene / dobiti nepovoljen odgovor negativen, odklonilen nèpovóljno prisl.: nepovoljno vplivati / zastar. nepovoljno izobražen nezadostno ♪
- nèpozóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka pozornosti: biti nepozoren do staršev // nepazljiv: nepozorni gledalci so to podrobnost prezrli / knjiž. nepozorno poslovanje malomarno ♪
- nèpráktičnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepraktičnega človeka: to dokazuje njegovo nepraktičnost / nepraktičnost notranje razporeditve ♪
- nèpràv prisl. (ȅ-ȁ) knjiž. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: neprav presoditi, ravnati / ekspr.: ni ji neprav, da jo obiskuje; nima tako zelo neprav ∙ elipt., knjiž. šteli so ga — prav ali neprav - za nasprotnika naj je bilo prav ali ne; sam., v zvezi s prav: vsak ima svoj prav in neprav; ni mu mar za prav ali neprav ♪
- nèprávi -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi pripomočki, z neprave strani / šli so po nepravi poti; pismo je prišlo v neprave roke / ogrlica iz nepravih biserov / piti nepravo kavo pijačo iz kavnega nadomestka; neprava svila umetna svila ● ekspr. obrnil si se na nepravi naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; geom. neprava premica, ravnina, točka neskončno oddaljena premica, ravnina, točka; lingv. nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji; mat. nepravi ulomek ulomek, pri katerem je števec večji od imenovalca; sam.: ločiti pravo od
nepravega ♪
- nèpravíca -e ž (ȅ-í) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pravice: to je vprašanje pravice in nepravice ♪
- nèpravílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje // evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki ◊ lingv. nepravilni glagoli glagoli, ki nimajo sistemske spregatve; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov nèpravílno prisl.: nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega ♪
28.126 28.151 28.176 28.201 28.226 28.251 28.276 28.301 28.326 28.351