Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (28.138-28.162)



  1.      nèodpustljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev; neodpustljivo ravnanje // ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda nèodpustljívo prisl.: igrali so neodpustljivo slabo
  2.      nèodrásel  -sla -o tudi nèodrástel -tla -o [ǝ] prid. (-á) ki ni odrasel: neodrasel fant; neodrasla žival
  3.      nèodtujljív  -a -o prid. (- -í) jur. ki se ne sme odtujiti: neodtujljiva pravica do samoupravljanja
  4.      nèodtujljívost  -i ž (-í) jur. značilnost neodtujljivega: neodtujljivost pravice do samoupravljanja
  5.      nèodvísen  -sna -o prid. (-) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje
  6.      nèodvísnež  -a m (-) ekspr. neodvisen človek: je velik neodvisnež / kot neodvisnež se ni pridružil nobeni stranki
  7.      nèodvísnost  -i ž (-í) stanje, lastnost neodvisnega: neodvisnost od staršev ga je sčasoma odtujila domu / govorili so celo o neodvisnosti gledališča od literature / ekonomska, politična neodvisnost / boj za ozemeljsko neodvisnost
  8.      nèodvrnljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da odvrniti, preprečiti: neodvrnljiva nesreča / neodvrnljiva smrt, usoda; sam.: njegove oči so izražale pričakovanje nečesa hudega, neodvrnljivega
  9.      néofašístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neofašiste ali neofašizem: neofašistična organizacija, skupina / neofašistične demonstracije
  10.      néofašízem  -zma m (ẹ̑-) v nekaterih deželah gibanje za obnovo fašizma po drugi svetovni vojni: neofašizem in neonacizem
  11.      neofít  -a m () rel. novokrščenec: gorečnost neofitov ◊ bot. rastlina, zanesena, priseljena od drugod
  12.      nèogíben  -bna -o prid. (-) raba narašča neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni
  13.      nèogíbnost  -i ž (-) raba narašča neizogibnost, neizbežnost: zavedali so se neogibnosti vojne / poučiti delavce o neogibnosti delovne discipline / knjiž. umetnikovo ustvarjanje nastaja iz notranje neogibnosti nujnosti, potrebe
  14.      néoimpresionízem  -zma m (ẹ̑-) um. impresionizem, ki upošteva dognanja optike: nagibati se k neoimpresionizmu
  15.      néokapitalístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neokapitalizem: neokapitalistični razvoj / neokapitalistično podjetje
  16.      néokapitalízem  -zma m (ẹ̑-) po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem
  17.      néokatolicízem  -zma m (ẹ̑-) gibanje za prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: slovenski neokatolicizem
  18.      néoklasicízem  -zma m (ẹ̑-) um. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja motive in oblike stare grške in rimske umetnosti: stavba ima značilnosti neoklasicizma / neoklasicizem v francoski književnosti / neoklasicizem v glasbi po prvi svetovni vojni
  19.      nèokléščen  -a -o prid. (-ẹ̄) ki ni okleščen: neokleščeno drevo / neokleščena veja; pren., ekspr. fant je še precej neokleščen
  20.      néokolonialíst  -a m (ẹ̑-) pripadnik neokolonializma: stranka neokolonialistov; kolonialisti in neokolonialisti // nav. mn., ekspr. neokolonialistična država: pritisk neokolonialistov na nerazvite države
  21.      néokolonialístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neokolonializem: nasprotovati imperialističnim in neokolonialističnim interesom
  22.      néokolonialízem  -zma m (ẹ̑-) po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu
  23.      nèokréten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) raba peša okoren, neroden: je zelo neokreten človek; neokreten pri delu / stopal je z neokretnimi koraki ∙ ekspr. neokreten organizator nespreten, neiznajdljiv
  24.      nèokŕnjen  -a -o prid. (-) ki ni okrnjen: članek je izšel neokrnjen / knjiž.: neokrnjene pravice; neokrnjeno delovanje društva
  25.      nèokŕnjenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neokrnjenega: neokrnjenost članka / knjiž. neokrnjenost pravic / knjiž. braniti ozemeljsko neokrnjenost države

   28.013 28.038 28.063 28.088 28.113 28.138 28.163 28.188 28.213 28.238  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA