Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (28.113-28.137)


  1.      nèobligáten  -tna -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž. neobvezen: obligatna in neobligatna predavanja / neobligatni učni predmet ♪
  2.      nèoborožèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni oborožen: vojaki so se spopadli z neoboroženimi vaščani / ekspr. človek stoji pred življenjem neoborožen ♪
  3.      nèobrnljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da obrniti: neobrnljiv proces, razvoj ♦ fiz. neobrnljiva sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela ♪
  4.      nèobrúšen  -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni obrušen: neobrušen biser; neobrušen kamen / neobrušena peščena zrna / ekspr. fant je še neobrušen / neobrušeni gibi; neobrušeno vedenje ♪
  5.      nèobstòj  -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ó) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: govoriti o neobstoju socialnega gibanja; želja po begu in neobstoju ♪
  6.      nèobstójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni obstojen: obstojne in neobstojne barve / na zraku neobstojna kovina; proti vlagi neobstojne snovi neodporne ♦ kem. neobstojni elementi radioaktivni elementi; lingv. neobstojni samoglasnik samoglasnik, ki pri pregibanju ali v tvorbi besed izginja ali se pojavlja ♪
  7.      nèobtežèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni obtežen: ena stran tehtnice je bila še neobtežena / ekspr. bil je neobtežen s pomisleki in predsodki ♪
  8.      nèobvézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni obvezen: ogled razstave je neobvezen; udeležba pri teh predavanjih je neobvezna / neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri / z urednikom časopisa se je domenil za neobvezno objavo članka / publ. v neobveznem pogovoru nam je povedal precej zanimivega in koristnega sproščenem, prijateljskem ♦ jur. neobvezni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji; neobvezna obramba obramba, za katero se lahko odloči obdolženec sam nèobvézno prisl.: neobvezno izjaviti kaj ♪
  9.      nèobvladljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da obvladati: živahen, neobvladljiv fant; je zelo neobvladljive narave / neobvladljiva jeza, strast / ekspr. neobvladljiv odpor zelo velik ♪
  10.      nèobzíren  -rna -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka obzirnosti: neobziren človek; biti neobziren do koga / neobzirno vedenje ♪
  11.      nèočíščen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni očiščen: obuti neočiščene čevlje; zanemarjeno, neočiščeno stanovanje / neočiščena ruda ♦ voj. neočiščeno minsko polje ♪
  12.      nèodgovóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki (še) ni odgovoren: otrok je še in neodgovoren za svoja dejanja ♦ jur. kazensko neodgovorna oseba oseba, ki po določilih zakona ni odgovorna za kaznivo dejanje 2. ekspr. ki ni v skladu z moralnimi načeli, dejanskim stanjem: neodgovorna kritika; neodgovorno dejanje, ravnanje / to so zakrivili neodgovorni posamezniki nèodgovórno prisl.: neodgovorno delati, ravnati ♪
  13.      nèodgovórnež  -a m (ȅ-ọ̑) ekspr. kdor ne dela v skladu z moralnimi načeli: to je ravnanje neodgovornežev ♪
  14.      nèodgovórnost  -i ž (ȅ-ọ́) ekspr. lastnost, značilnost neodgovornega: prizadela jih je neodgovornost njegovega dejanja / to se je zgodilo zaradi neodgovornosti vodstva / v tem se kaže neodgovornost do družbe ♪
  15.      nèodjenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. raba peša nepopustljiv: neodjenljiv človek; v svojih nazorih je neodjenljiv / neodjenljiv značaj / občudovali so njegovo neodjenljivo delo, prizadevanje vztrajno 2. knjiž., redko nenehen, neprestan: neodjenljive skrbi nèodjenljívo prisl.: neodjenljivo se boriti, se truditi ♪
  16.      nèodkritosŕčen  -čna -o prid. (ȅ-ȓ) ki mu manjka odkritosrčnosti: neodkritosrčen človek / neodkritosrčen odnos do ljudi ♪
  17.      nèodlóčen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešeno ♦ šport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil ♪
  18.      nèodlóčen  -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka odločnosti: neodločen človek; dekle je preveč neodločno / odgovoril je z neodločnim glasom; hodil je s plašnim, neodločnim korakom nèodlóčno prisl.: neodločno odgovoriti ♪
  19.      nèodméven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni odmeven: za poskuse so potrebovali neodmeven prostor / publ. neodmevni znanstveni izsledki; neodmevna literatura ♪
  20.      nèodnehljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. 1. nepopustljiv: odločno, neodnehljivo dekle / neodnehljivo prizadevanje 2. redko nenehen, neprestan: neodnehljive skrbi nèodnehljívo prisl.: neodnehljivo preganjati, uničevati ♪
  21.      nèodoljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) zastar. neubranljiv, neustavljiv, nezadržen: neodoljiva sila ga je gnala k njej / začutil je neodoljivo željo, da bi obiskal rojstni kraj; neodoljivo hrepenenje ♪
  22.      nèodpláčen  -čna -o prid. (ȅ-á) jur. nanašajoč se na dajatev brez plačila, povračila: neodplačen prenos premoženja ♪
  23.      nèodpóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni odporen: neodpornemu človeku je bolezen še bolj nevarna / neodporen material; ta sorta žita je proti mrazu zelo neodporna 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: bolnik je neodporen proti zdravilom, za zdravila ♪
  24.      nèodpórnost  -i ž (ȅ-ọ́) 1. lastnost, značilnost neodpornega človeka: otrokova neodpornost jih skrbi / neodpornost proti vlagi 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: neodpornost proti zdravilom, za zdravila ♪
  25.      nèodpŕt  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki (še) ni odprt: na mizi je ležal kup neodprtih pisem / cveti so še neodprti ◊ gozd. neodprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi pomanjkanja prometnih povezav nemogoče, neekonomično ♪

   27.988 28.013 28.038 28.063 28.088 28.113 28.138 28.163 28.188 28.213  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA