Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (27.813-27.837)


  1.      nèdorečèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni dorečen, ni povedan do konca: nedorečena beseda, misel / pogovor je ostal nedorečen / knjiž. nedorečena resnica; sam.: v njenih besedah je ostalo marsikaj nedorečenega ♪
  2.      nèdosegljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da doseči: nedosegljiv predmet / nedosegljivi cilji; sreča se mu je zdela nedosegljiva ∙ žarg. trenutno je nedosegljiv ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; ekspr. prva zbirka je že zdavnaj nedosegljiva razprodana 2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: njegovi prevodi so nedosegljivi / v opisovanju značajev je pisatelj nedosegljiv nèdosegljívo prisl.: vse se mu je zdelo nedosegljivo daleč ♪
  3.      nèdosléden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni dosleden: nedosleden človek; biti nedosleden pri svojem delu, v svojem prepričanju / nedosleden načrt, razvoj; nedosledna vzgoja nèdoslédno prisl.: posamezna obdobja umetnosti so nedosledno ocenjena ♪
  4.      nèdoslédnež  -a m (ȅ-ẹ̑) ekspr. nedosleden človek: znan je kot nedoslednež ♪
  5.      nèdospélost  -i ž (ȅ-ẹ́) stanje nedospelega: nedospelost pošiljke ♦ ekon., fin. nedospelost menice ♪
  6.      nedostájati  -am nedov. (ā) zastar. manjkati, primanjkovati: za tako trditev mu nedostaja dokazov ♪
  7.      nedostátek  -tka m (ȃ) zastar. pomanjkljivost: odpraviti nedostatke; delo je polno nedostatkov // pomanjkanje, manjkanje: bolezen zaradi nedostatka vitaminov ♪
  8.      nedostáten  -tna -o prid. (ā) zastar. pomanjkljiv, nepopoln: nedostatni podatki; navodila so bila nedostatna ♪
  9.      nedostátnost  -i ž (ā) zastar. pomanjkljivost, nepopolnost: prikazali so nedostatnost take rešitve ♪
  10.      nèdostójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka dostojnosti, vljudnosti: predrzen in nedostojen človek / nedostojni izrazi ♪
  11.      nèdostójnost  -i ž (ȅ-ọ́) nedostojno vedenje, ravnanje: s svojo nedostojnostjo je ustvarjal mučno razpoloženje / nedostojnost govorjenja ♪
  12.      nèdostópen  tudi nèdostôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki ni dostopen: koča je bila zaradi visokega snega nedostopna; nedostopno zemljišče / potrebno gradivo mu je bilo nedostopno / nedostopne cene / jezik v razpravi je skoraj nedostopen / nedostopen je za vsak nasvet nedovzeten 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi: zelo nedostopen človek je; postal je tog in nedostopen / nedostopen izraz na obrazu ♪
  13.      nèdotakljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne sme odvzeti, zmanjšati: nedotakljiva lastnina / nedotakljivo ozemlje; pren. nedotakljiv vzor; vznes. nedotakljive svetinje // ki se ne sme kratiti, omejevati: nedotakljive pravice; osebna svoboda je nedotakljiva 2. knjiž., ekspr. nedostopen, nepopustljiv: bila je hladna, nedotakljiva 3. jur. ki ima pravico biti izvzet iz oblasti določenih zakonov: poslanci veljajo za nedotakljive / nedotakljivi arhivi nèdotakljívi -a -o sam.: brahmani in nedotakljivi v Indiji pripadniki najnižjega družbenega sloja, ki je zunaj sistema kast; v vsakem človeku je nekaj nedotakljivega ♪
  14.      nèdotáknjen  -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. 1. ohranjen v prvotnem stanju: nedotaknjen sneg / nedotaknjena narava, zemlja // navadno v povedni rabi ki je ostal v nespremenjenem položaju ali obliki: časopis je ležal nedotaknjen pred vrati; postelja je ostala nedotaknjena 2. ki mu od prvotnega obsega (še) nič ne manjka: ena od skrinj je še polna in nedotaknjena / kosilo je pustil nedotaknjeno na mizi // ki ni poškodovan; cel: hiše so vse porušene, most pa je ostal nedotaknjen ● knjiž. nedotaknjen značaj čist; knjiž. nedotaknjeno dekle nedolžno ♪
  15.      nèdoúmljen  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni doumljen: nedoumljeno bistvo vprašanja / nedoumljena umetniška osebnost ♪
  16.      nèdoumljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da doumeti: nedoumljive besede, misli / ekspr. nedoumljiva pota usode / ekspr. delal je z nedoumljivo vztrajnostjo zelo veliko nèdoumljívo prisl.: svet je bil zanj nedoumljivo velik ♪
  17.      nèdovóljen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni dovoljen, ni dopusten: nedovoljene gradnje; voziti z nedovoljeno hitrostjo; uporabljati nedovoljena sredstva / njegovo pričevanje se spreminja v nedovoljeno podtikanje ♪
  18.      nèdovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. nezadosten: nedovoljna prehrana nèdovóljno prisl.: nedovoljno oblečen ♪
  19.      nèdovŕšen  -šna -o prid. (ȅ-ȓ) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja: nedovršni sedanji čas; nedovršni glagol ♪
  20.      nèdovršèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) knjiž. nedokončan, nedodelan: nedovršeno delo / nedovršen študij / vsebina ni v soglasju z nedovršeno obliko ♪
  21.      nèdovršênost  -i ž (ȅ-é) knjiž. nedokončanost, nedodelanost: zaradi nedovršenosti dela je težko izreči dokončno sodbo / nedovršenost oblike zmanjšuje vrednost pesmi ♪
  22.      nèdovŕšnik  -a m (ȅ-ȓ) lingv. glagol, ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja: dovršniki in nedovršniki ♪
  23.      nèdozorélost  -i ž (ȅ-ẹ́) stanje nedozorelega: nedozorelost sadja / nedozorelost otrok ne more biti opravičilo za tako dejanje / politična nedozorelost meščanstva ♪
  24.      nèdoživét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni doživet, ni občuten: nedoživeti dogodki, vtisi; njegov odnos do opisovanih oseb je nedoživet / izumetničena, nedoživeta lirika ♪
  25.      nédra  -der s mn. (ẹ̑) knjiž. (ženske) prsi: otroka je stiskala k nedrom; njena snežno bela nedra; ženska z razgaljenimi nedri; pren. gora je v svojih nedrih pokopala dva planinca // prostor pod obleko na prsih: iz neder je potegnila denar; pismo je skrila v nedra ♪

   27.688 27.713 27.738 27.763 27.788 27.813 27.838 27.863 27.888 27.913  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA