Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (27.376-27.400)


  1.      nasiljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. v odnosu do koga uporabljati silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve; biti nasilen: tu ne sme nihče nikogar nasiljevati / nasiljeval ga je na vse mogoče načine, da bi izdal skrivališče / reklama človeka nasiljuje / nasiljevati koga z obiski, vprašanji nadlegovati 2. publ. ne biti v skladu z bistvenimi, resničnimi značilnostmi, zakonitostmi česa: s stanovanjskimi bloki nasiljujejo stare, arhitekturno skladne predele mesta / ta umetnik nasiljuje naravo / nasiljevati svoja čustva proti lastni volji jih kazati drugačna, kot so v resnici ♪
  2.      nasílnež  -a m (ȋ) ekspr. nasilen človek: vsi so se bali nasilneža; brezobziren, surov nasilnež / ta otrok je velik nasilnež / redko nasilnežu je uspelo upor zadušiti tiranu, oblastniku ♪
  3.      nasílnik  -a m (ȋ) ekspr. nasilen človek: nasilnik grozi, da bo razbil vrata; kaznovati, zvezati nasilnika; zvečer ni bil nihče varen pred nasilniki / boj zoper tuje, vladajoče nasilnike tirane, oblastnike ♪
  4.      nasílniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nasilnike: nasilniška tolpa; nasilniško dejanje, ravnanje / nasilniški vladar; nasilniška oblast ♪
  5.      nasílništvo  -a s (ȋ) lastnost ali ravnanje nasilnega človeka: njegovo nasilništvo presega vse meje / redko obdobje carskega nasilništva tiranstva, oblastništva ♪
  6.      nasílnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost nasilnega: bali so se ga zaradi njegove nasilnosti / te nasilnosti ne bomo kar tako pozabili nasilnega dejanja, ravnanja / ekspr., redko nasilnost take razlage je očitna ♪
  7.      nasilováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. v odnosu do koga uporabljati silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve; biti nasilen: nasilovati prijatelje; ob zaostritvi odnosov se je nasilovalo od obeh strani 2. publ. ne biti v skladu z bistvenimi, resničnimi značilnostmi, zakonitostmi česa: te teorije nasilujejo resničnost, življenje ♪
  8.      nasípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: nasipati grah v lonec; odnašali so zemljo in jo nasipali na drugem, nižjem koncu njive / reke poplavljajo in nasipajo / ekspr. žvenk cekinov, ki so si jih nasipali v žepe 2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: nasipati cesto; kamenje je pregrobo, da bi z njim nasipali pot // z nasipanjem delati kaj višje: nasipati tla nasípan -a -o: neustalj. hoditi po beli, nasipani cesti nasuti ♪
  9.      nasipávati  -am nedov. (ȃ) 1. polniti kaj s čim sipkim, drobnim: nasipavala mu je brento / reka nanaša in nasipava kamenje 2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: nasipavati ceste // z nasipavanjem delati kaj višje: tu bo treba še nasipavati ♪
  10.      nasípen  -pna -o prid. (ȋ) ki je za nasipanje: dovoz nasipnega materiala ◊ teh. nasipna teža teža 1 m3 sipkega materiala ♪
  11.      nasipína  -e ž (í) plast peska, proda, mivke, nastala zaradi nasipanja (tekoče) vode, vetra: ravnina je prekrita z nasipino; prodna nasipina; nekaj metrov visoka nasipina / v strugi je več nasipin / prečkati nasipino ♪
  12.      nasípnica  -e ž (ȋ) agr. podolgovati posodi podoben del sejalnika, trosilnika za nasipanje semena, gnojila ♪
  13.      nasíten  -tna -o prid. (í ȋ) ki že v manjši količini nasiti: nasitna jed / kosilo je bilo nasitno ♪
  14.      nasítiti  -im dov. (í ȋ) zadovoljiti komu potrebo, željo po hrani, jedi: nasititi otroka; nasititi se sira; nasititi se s krompirjem, ribami; ekspr. nasititi si želodec / ekspr. besede nikogar ne nasitijo; pren. vse je storil, da bi nasitil svojo častihlepnost; nasititi si radovednost nasítiti se ekspr. naveličati se: dekleta se je že nasitil / teh pesmi se nikoli ne nasitiš nasíčen -a -o 1. deležnik od nasititi: nasičeni in napojeni gostje; ekspr. nasičena lakomnost, radovednost; biti nasičen življenja 2. ki ima česa v zelo veliki meri: s frazami nasičen članek; z dimom, vlago, vonji nasičen zrak / tržišče postaja nasičeno ♦ kem. nasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z eno vezjo; nasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov ne more več raztapljati; teh. nasičena barva barva, ki ima tako sestavo, da učinkuje izrazito, polno ♪
  15.      nasitljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da (hitro) nasititi: nasitljiv otrok; pren. težko je zadostiti njegovi nikoli nasitljivi radovednosti 2. nasiten: nasitljiva hrana ♪
  16.      nasitljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost nasitljivega: hranilna vrednost in nasitljivost mlečnih izdelkov ♪
  17.      naskákati se  in naskakáti se -skáčem se, stil. naskákati se -am se dov., naskáčite se, tudi naskákaj se, tudi naskakájte se (á á á; á) s skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: otroci so se naskakali in naigrali ♪
  18.      naskakoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj naskakuje: naskakovalci in oblegovalci / ekspr. naskakovalci Mangarta ♪
  19.      naskakoválen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je za naskakovanje: naskakovalne naprave / naskakovalne čete 2. zastar. napadalen: postajal je vedno bolj ošaben in naskakovalen ♪
  20.      naskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati naskok: sovražnik je začel znova naskakovati; naskakovali so mesta, sovražnikove položaje; naskakovati z boka, z vseh strani // nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: alpinisti naskakujejo goro s severne strani / naskakovati državni rekord / naskakovati ženska srca ∙ ekspr. znanstveniki so dolgo naskakovali ta problem so si prizadevali, da bi ga rešili 2. ekspr. grobo, žaljivo nastopati proti komu: zaradi tega so ga vsi naskakovali / naskakovati članek naskakujóč -a -e: naskakujoča množica; sam.: nekdo od naskakujočih je kriknil ♪
  21.      naskóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. knjiž. nanašajoč se na naskok: naskočna četa / naskočno vpitje 2. redko razgiban, živahen: bil je bister in naskočen ♪
  22.      naskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. narediti naskok: vojaki so znova naskočili; naskočiti sovražnikovo armado; naskočiti mesto, okope; naskočiti z boka / ekspr. naskočil je fanta in ga udarjal s pestmi // nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: naskočiti najvišji vrh v pogorju / napovedal je, da bo znova naskočil svetovni rekord / skrbi so ga naskočile ∙ šalj. poželjivo je naskočil zrezek ga je začel jesti 2. ekspr., redko grobo, žaljivo nastopiti proti komu: naskočiti koga v tisku / naskočiti vodstvo ♪
  23.      naskòk  -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) 1. nenaden silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti na posamezen vojaški objekt, manjšo skupino nasprotnikovih vojaških sil: naskoki so se ponavljali vse dopoldne; odbiti, pričakovati naskok; popustiti naskokom sovražnikove vojske; naskok na trdnjavo / pripraviti se na naskok; preiti, pognati se v naskok / partizani so v naskoku zavzeli bunker; pren., ekspr. napovedati naskok na svetovni rekord; alpinisti so v naskoku osvojili vrh ♦ šport. naskok na telovadno orodje 2. šport. boljši (začetni) položaj pri tekmovanju; prednost: imeti,ȁ ♪
  24.      naskrivàj  in na skrivàj prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje dogaja okolici neopazno: naskrivaj oditi; naskrivaj prisluškovati, se zbirati / naskrivaj se ozreti 2. redko izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito; natihem: naskrivaj mu je žal, da se ni bolj potrudil ♪
  25.      nasláda  -e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: čutiti, vzbujati naslado; z naslado piti črno kavo; duhovna, spolna naslada; naslada ob bolečini, opolzkem govorjenju; poželenje in naslada / pogovor z njo mi je v naslado / živeti v nasladi 2. kar vzbuja tak občutek: odpovedati se nasladam; dobrote in naslade sveta ♪

   27.251 27.276 27.301 27.326 27.351 27.376 27.401 27.426 27.451 27.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA