Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (27.326-27.350) 
- národnoradikálen -lna -o prid. (á-ȃ) nanašajoč se na narodne radikale: bil je pristaš narodnoradikalne stranke ♪
- národnost -i ž (á) 1. pripadnost določenemu narodu: sramovati se, zavedati se svoje narodnosti / biti slovenske, srbske narodnosti / ekspr. utrjevati narodnost narodno zavest // knjiž. značilnosti kulture, zavesti določenega naroda, ljudstva: narodnost v arhitekturi 2. polit. narodna manjšina: pripadniki italijanske, madžarske narodnosti v Sloveniji; narodi in narodnosti 3. etnična skupnost sploh: pripadniki drugih narodnosti; ekspr. mešanica narodnosti / buržoazija vladajoče narodnosti vladajočega naroda ♪
- národnosten -tna -o prid. (á) nanašajoč se na narodnost: narodnostna osveščenost, zavest / narodnostna vzgoja / narodnostna nasprotja; narodnostno zatiranje / narodnostni boji; narodnostna politika // naroden: slovenska narodnostna skupnost / državne in narodnostne meje / narodnostna manjšina národnostno prisl.: narodnostno mešano ozemlje; narodnostno neopredeljen ♪
- národnovzgójen -jna -o prid. (á-ọ̑) nanašajoč se na vzgojo v narodnem duhu: narodnovzgojno delo / narodnovzgojne organizacije ♪
- narodo... prvi del zloženk nanašajoč se na narod: narodoljub, narodopisen ♪
- narodopísec -sca m (ȋ) strokovnjak za narodopisje: strokovno posvetovanje narodopiscev ♪
- narodopísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na narodopisje: narodopisna razstava / narodopisni muzej; narodopisno blago dokumenti ljudske kulture ♪
- národov -a -o prid. (á) nanašajoč se na narod: narodov blagor; narodova prihodnost; narodova volja / narodov voditelj narodni / ta pisatelj dobro pozna narodovo življenje življenje socialno nižjih družbenih slojev ♪
- narógati se -am se dov. (ọ̄) knjiž. zadovoljiti svojo potrebo, željo po roganju: ni se mu mogel narogati ♪
- nárok -a m (á) jur. sodelovanje strank s sodiščem, razpisano v postopku za določen čas in kraj: odložiti, opraviti narok; vabiti stranke na narok; narok za glavno razpravo bo v sredo / dražbeni, poravnalni narok ♪
- narókvica -e ž (ọ̑) arheol. zapestnici podoben okrasni predmet, ki se nosi na lakti ali nadlakti: v grobu so našli prstane, ogrlice in narokvice ♪
- narópati -am dov. (ọ̑) z ropanjem priti do česa: te dragocenosti so naropali po gradovih; veliko so naropali / ekspr. blagajnik je naropal petdeset tisoč dinarjev pridobil z goljufijo, poneverbo ♪
- nárt -a m (ȃ) anat. del noge pod gležnjem: stopil mu je na nart / boli ga v nartu ♪
- nárteks -a m (ȃ) arhit. pokrito preddverje pri bizantinskih, starokrščanskih ali drugih cerkvah ♪
- nárten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nart: nartne kosti / nartni del čevlja; nartni jermen pri sandalih ♪
- nártnica -e ž (ȃ) anat. vsaka od sedmih kosti v nartu ♪
- nártnik -a m (ȃ) nav. mn., zool. majhne, na Malajskih in Filipinskih otokih živeče polopice z zelo velikimi očmi in zelo podaljšanimi nartnimi kostmi, Tarsioidae: loriji, lemurji, makiji in nartniki ♪
- narvál tudi nárval -a m (ȃ; ȃ) zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga, Monodon monocerus ♪
- nasàd -áda m (ȁ á) 1. zemljišče, na katerem rastejo rastline v določeni razvrstitvi: iti skozi nasad / hmeljev, oljčni nasad; nasad bombaža, krompirja, vinske trte; riževa polja in tobačni nasadi / intenzivni, poskusni nasadi; javni nasad park; plantažni, terasasti nasad // rastline, ki rastejo v taki razvrstitvi: pobočje je pokrival bukov nasad; neznanci so poškodovali nasade v parku / obnavljati, redčiti nasad / cesta z nasadi 2. agr. jajca, ki se istočasno valijo: pokazal mu je, kje je nasad / kupiti jajca za nasad / nasad jajc 3. etn. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo: na podu so napravili nasad; mlatijo že osmi nasad / zlagati snope v nasad / nasad snopja ◊ agr. mešani nasad v katerem raste več vrst rastlin, rastlinskih sort; biol. nasad bakterij kultura ♪
- nasáden 1 -dna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na nasad: nasadno sadjarstvo / nasadna rastlina ♪
- nasáden 2 -dna -o prid. (ā) teh. namenjen za nasajanje, natikanje: nasadni ključ; nasadna ročica ♪
- nasadílo -a s (í) teh. 1. priprava, ki nosi vratno, okensko krilo in omogoča odpiranje, zapiranje: izdelovati nasadila; premer nasadila / francosko, šarnirsko nasadilo 2. koničasti konec orodja, na katerega se pritrdi ročaj ♪
- nasadíšče -a s (í) anat., v zvezi nasadišče mišice mesto na kosti, kjer se mišica končuje ♪
- nasadíti -ím dov., nasádil (ȋ í) 1. spraviti, pritrditi orodje na ročaj: nasaditi cepin, sekiro, vile / vojaki so nasadili bajonete na puške // namestiti vrata, okno na tečaje: nasaditi oknico, vrata / nasaditi kolo 2. postaviti sadike v zemljo, kjer bodo rastle: nasaditi drevesa; letos so nasadili precej krompirja / nasaditi vrt z okrasnim grmičevjem; pren., ekspr. v poročilo je nasadil samih rožic 3. ekspr. nabosti, natakniti: vzel je vilice in nasadil pečenko; nasaditi na konico noža; poskušal je nasaditi ribo z ostmi; nasadil se je na koničasto rogovilo / podivjani bik se je zaletel proti njemu in ga nasadil na roge // dati, namestiti: nasaditi čepico na kljuko; nasadil si je klobuk na glavo in odšel / kipu so odbili glavo in mu nasadili drugo 4. agr. dati valiti: nasadili so dvajset jajc / nasaditi kokoš ● ekspr. žena mu je nasadila roge imela je spolni
odnos, spolne odnose z drugimi moškimi nasajèn -êna -o 1. deležnik od nasaditi: z drevjem nasajen vrt; krompir je že nasajen; sekira, nasajena na dolgo toporišče; majavo nasajena pila; pokrivalo je imela po strani nasajeno / na kratke noge nasajeno telo; oblaki so bili kakor nasajeni na vrhove visokih smrek 2. pog., ekspr. nerazpoložen, razdražljiv: biti nasajen; ni vedela, zaradi česa je nasajen ● ekspr. glavo ima na pravem mestu nasajeno zna pametno, premišljeno ravnati; ekspr. danes je nekam kratko nasajen slabe volje, odrezav ♪
- nasamáriti -im dov. (á ȃ) nižje pog. prevarati, ukaniti: pazi, da te ne bodo nasamarili ♪
27.201 27.226 27.251 27.276 27.301 27.326 27.351 27.376 27.401 27.426