Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (26.363-26.387)


  1.      mravljínčiti  -im nedov. (í ȋ) 1. brezoseb. čutiti otrplost in rahlo zbadanje: mravljinči ga po hrbtu, nogah 2. ekspr. živahno premikati se v večjem številu in ne v isti smeri: ljudje od jutra do večera mravljinčijo po ozkih ulicah ♪
  2.      mravljínčji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na mravlje, mravljince: a) mravljinčja nožica; mravljinčja jajčeca mravljinčje bube / mravljinčje gnezdo / mravljinčja pridnost ♦ zool. mravljinčja buba b) mravljinčja groza je oblivala može mravljínčje prisl.: mravljinčje skrbno delo; ljudje so po mravljinčje vrveli po ulicah ♪
  3.      mravljínec  -nca m (ȋ) 1. mravlja: po zidu plezajo mravljinci; sredi množice se zdiš samemu sebi kot mravljinec neznaten; bilo jih je kot mravljincev zelo veliko / rdeči mravljinci; pren., ekspr. ta mravljinec bi kar naprej delal 2. mn. občutek otrplosti in rahlega zbadanja: po vsem telesu je čutil mravljince; ima mravljince v nogi // neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka: mravljinci so mu gomazeli, šli, lezli, zagomazeli po hrbtu, telesu; mravljinci so me spreleteli ♪
  4.      mravljíšče  -a s (í) 1. bivališče mravelj, navadno v obliki kupa: opazovati, razkopati mravljišče; igličasto mravljišče; znašati gradivo za mravljišče; tam je živahno kot na mravljišču; pren., ekspr. mravljišče slovničnih napak 2. ekspr. kraj, prostor, kjer je velika gneča: mesta postajajo mravljišča; človeško mravljišče; stanovanjsko mravljišče ♪
  5.      mràz  mráza m, mn. mrazóvi tudi mrázi (ȁ á) 1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni, zimski mraz; prvi mraz; suh mraz; mraz je bil, postajal vedno hujši; biti odporen proti mrazu; biti občutljiv za mraz; omiliti posledice mraza; poškodbe od mraza / trpeti, prenašati mraz in lakoto; ekspr. mraz grize v prste, reže, seže do kosti; drgetati, trepetati, tresti se od mraza; ekspr. biti ves trd od mraza / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pospraviti pridelke do mraza; iti slabo oblečen na mraz; pustil ga je stati na mrazu; hodili so po mrazu in dežju; nerad gre od doma v takem mrazu; preskrbeti si drva pred mrazom / mraz je razgnal skalo led; pog.: odprl je vrata in spustil mraz v sobo mrzel zrak; dvajset stopinj mraza pod ničlo / mn., knjiž.: ptice so odletele v kraje, kjer ni mrazov mraza; začeli so se prvi mrazovi temperature pod 0° C; pren. čutiti mraz ločitve // v povedno-prislovni rabi izraža stanje, ko je nizka temperatura: zunaj je bil hud mraz, je bilo hudo mraz; včeraj je bilo bolj mraz, kot je danes; straža mora stati, pa če je še tako mraz; ekspr. bilo je mraz, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. mraz je, da (vse) poka, škriplje // v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodno počutje ob nizki temperaturi: mraz mi je; redko v roke ji je bilo mraz jo je zeblo; fantu je bilo mraz, da se je ves tresel 2. neprijeten občutek na koži s tresenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora: ko je to slišal, mu je šel, lezel mraz po hrbtu; mraz ga spreleti, trese, če se tega spomni // drgetanje (mišic) z občutkom mraza, zlasti pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in mraz ga spreletava, trese; prehladil se je in začel ga je stresati mraz 3. knjiž., ekspr. velika zadržanost, neprijaznost: v njegovem glasu je bil mraz; od njega je vel mraz / v svetu mraza umirajo mlada bitja 4. nar. slana: ajdo je osmodil, poparil mraz; bil je tak mraz, da je bilo vse belo ● knjiž. mraz mi je v dušo, v duši, pri duši sem zelo potrt, žalosten; dedek Mraz simbolični starček, ki ob novem letu prinaša darila; pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil ◊ anat. čutnice za mraz; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji ♪
  6.      mrázek  -zka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od mraz: mrazek je nastopil / zunaj je mrazek ♪
  7.      mrázen  -zna -o prid. (ā) redko mrzel, hladen: mrazni dnevi; dan je bil jasen in mrazen; mrazno vreme ◊ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur; teh. mrazna pipa pipa za iztok vode iz cevja ♪
  8.      mrazína  -e ž (í) teh. mešanica ledu in določene soli, ki se pri raztapljanju ohladi in se uporablja za hlajenje: ohlajati kaj z mrazino ♪
  9.      mrazíti  -ím tudi mráziti -im nedov. (ȋ í; ā ȃ) nav. 3. os. 1. brezoseb. čutiti mraz, drgetanje: mrazi me; mrazi me po hrbtu; v tej obleki te mora mraziti 2. redko povzročati občutek mraza: dež jo je mrazil; veter ga je mrazil v pleča; na snegu se je mrazil / zima me mrazi / brezoseb. čedalje bolj je mrazilo 3. ekspr. povzročati neprijetne občutke: spomin na to me mrazi; ponižanje in strah sta mu mrazila dušo mrazèč -éča -e: mrazeč pot me je oblil; mrazeč večer, veter; mrazeča vlaga ♪
  10.      mráznica  -e ž (ȃ) 1. bot. goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, rastoča v šopih na panjih in deblih, Armillariella mellea: nabirati mraznice 2. nar. meglica, ki označuje mejo med mrzlim in toplim zrakom: nad vasjo leži zimska mraznica // drobna, suha snežinka: mraznice naletavajo ♪
  11.      mrcína  -e ž (í) slabš. 1. žival, zlasti pes, medved: čigava je ta mrcina; mrcine so začele lajati in se zaganjati vanj; konjska mrcina; kosmata mrcina medved / proč, mrcina (pasja) 2. ničvreden, malovreden človek: mi smo pošteni ljudje, ti si pa mrcina / kot psovka: molči, mrcina; niso se zmenili zanj, pa se jim je, mrcina, maščeval; mrcina, nalagati me je hotel; mrcina mrcinasta ♪
  12.      mrcváriti  -im nedov. (á ȃ) 1. slabš. rezati, trgati, mečkati: mrcvariti sadno drevje, mladike / na delovni mizi je mrcvarila meso za zrezke / s tem orožjem se ljudje mrcvarijo bojujejo 2. ekspr. mučiti, trpinčiti: v ječi so jih mrcvarili; surovo so ga mrcvarili / kmete so zatirali in mrcvarili / mrcvarili so ga po sodiščih; v časopisu me mrcvarijo očitajo mi napake, pomanjkljivosti, kritizirajo me // slabš. nevešče ravnati s čim: mrcvariti slovenščino // grdo ravnati s čim: otroci spet mrcvarijo mačko, psa ∙ ekspr. pol ure me je profesor mrcvaril pred tablo izpraševal ♪
  13.      mŕč  -a m (ȓ r̄) knjiž. 1. prosojna, rahla megla iz prahu, dima, vlage: nad mestom je mrč; griče ovija mrč; iz mrča na obzorju se je pokazala ladja; pokrajina je zavita v mrč / meglen, prašen mrč / mrč snežnega meteža // polmrak: iz mrča je počasi nastajal mrak; dan se je nagnil v prvi mrč 2. sij, soj: svetilke so širile rumenkast mrč; v mrču pastirskih ognjev ♪
  14.      mŕčast  -a -o prid. (r̄) nanašajoč se na mrč: mrčasta megla / mrčasta prostranost ♪
  15.      mrčáti  -ím nedov. (á í) oglašati se z mrmrajočimi, renčanju podobnimi glasovi: krava, pes od zadovoljstva mrči // nar. vzhodno mrmrati, brundati: sedel je v kotu in mrčal ♪
  16.      mrčésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mrčes: mrčesna nadloga / mrčesni prašek ♪
  17.      mŕda  -e ž (r̄) 1. ekspr. nenaravne, spačene gube, poteze obraza, zlasti okrog ust in nosu: kaj pomeni ta mrda; delati mrdo; obraz je spremenil v jezno, neprijetno mrdo / fant je potegnil mrdo del obraza okrog ust / pooseb. prav težko ga gledam, to kislo mrdo 2. nizko del živalske zadnjice okrog odprtine zadnjega črevesa: kurja mrda // vulg. zadnjica: dali so mu jih po mrdi ♪
  18.      mŕdati  -am nedov. (ȓ) 1. nekoliko premikati ustnice narazen in skupaj: zajec mrda / v vejah je mrdal polh // ekspr. gibati, migati: mrdati z ustnicami / mrdati z obrazom / vulg. mrdati z ritjo 2. ekspr. s takim premikanjem ustnic kazati, izražati odklonilen odnos do česa: mnogi mrdajo nad njegovimi izjavami; mrdali so se, da je preveč dela mŕdati se ekspr. mrgoditi se, mrščiti se: jed mu ni dišala, zato se je mrdal ♪
  19.      mŕditi se  -im se nedov. (ŕ ȓ) ekspr. 1. dobivati nenaravne, spačene gube, poteze: obraz se mu je mrdil; ustnice so se mu mrdile 2. s premikanjem ustnic kazati, izražati odklonilen odnos do česa: kaj bi se mrdila, saj boš dobro živela ♪
  20.      mŕdniti  -em dov. (ŕ ȓ) ekspr. ganiti, migniti: mrdniti z nosom, obrazom, ustnicami / vulg. mrdniti z ritjo / še mrdnil ne bi, ko bi ga tepli ∙ ekspr. no, pač, je hladno mrdnil rekel ♪
  21.      mréna 1 -e ž (ẹ́) 1. strjena plast, navadno na površini tekočin, redkejših snovi: na mleku se je naredila mrena; pod nogami so hrstale ledene mrene; mrena na barvi; zdelo se mu je, kot bi imel mreno pred očmi; gledal je kakor skozi mreno // kar je temu podobno: pobočje je pokrivala meglena mrena / mrena dežja; pren. na oči mu je legla mrena utrujenosti 2. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje: mrena okrog mišic / redko od napora mu je počila mrena v trebuhu je dobil kilo 3. poljud. posamičen prozoren oblak v velikih višinah, strok. cirus: opazovati mrene na nebu ● ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; poljud. zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, strok. glavkom ◊ anat. možganska mrena možganska ovojnica; pljučna mrena ki obdaja pljuča; rebrna mrena ki obdaja prsni koš od znotraj; trebušna mrena ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; mrena ob srcu; fot. mrena svetlobna ali kemična okvara, napaka na fotografski emulziji; osen; med. črna mrena slepota zaradi obolenja mrežnice ali vidnega živca; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; zool. letalna mrena mrena ob trupu živali, ki ji omogoča letanje; plavalna mrena plavalna koža ♪
  22.      mrénica 1 -e ž (ẹ́) manjšalnica od mrena1: na površini tekočine se je napravila mrenica ♦ biol. celična mrenica ki obdaja celico; jedrna mrenica ki obdaja jedro; zool. letalna mrenica; plavalna mrenica plavalna kožica ♪
  23.      mrénica 2 -e ž (ẹ́) manjšalnica od mrena2: mrene in mrenice ♦ zool. indijska mrenica akvarijska riba s sploščenim telesom in črno piko na korenu repne plavuti, Puntius conchonius; mavrična mrenica majhna akvarijska riba s pisanimi luskami, Puntius oligolepis ♪
  24.      mréti  mrèm tudi mŕjem stil. mrjèm nedov., mŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) knjiž. 1. umirati: ti ljudje mrejo brez strahu; otroci so mrli od gladu; množično so mrli za to boleznijo / ekspr.: mrem ob misli, da si v nevarnosti; duša mu je mrla od hrepenenja; od žalosti, zastar. žalosti mi mre srce // ekspr. izgubljati se, izginjati: glasovi večernega zvona mrejo; pesem je mrla nekje za gozdom / misli mrejo; upanje je počasi mrlo 2. ekspr. slabeti, hirati: mre brez doma, miru; mreti od bolečin, strašnih muk; v bridkosti, nesreči mre / marjetica mre v travi 3. ekspr., v zvezi s po, za zelo hrepeneti: mrl je po domovini, gorah, lepoti; v začetku je gorel in mrl za njo ● knjiž., ekspr. ob pogledu na to lepoto oko strmi in mre človek je zelo navdušen; preg. ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli mróč tudi mrjóč -a -e: mroč od lakote; srce, po tebi mroče; zadnja svetloba mročega dneva; v soju mroče mesečine; sam.: z mročimi sočustvovati, trpeti ♪
  25.      mréža  -e ž (ẹ́) 1. izdelek iz prekrižanih niti, vrvi, žice, med katerimi so okenca, luknjice: delati, plesti mrežo; ograditi z mrežo; gosta, redka, tanka mreža; kovinska, žična mreža; mreža iz viter, vrvi; okenca, zanke mreže / pajek prede, razpreda mrežo pajčevino // priprava iz tega izdelka, ki se uporablja za lov, zlasti rib: izdelovati, krpati, sušiti mreže; nastaviti, razpeti, vleči mreže; vreči mrežo v vodo; ujeti v mrežo; zajeti ribe z mrežami; najlonske mreže / ribiška mreža // navadno s prilastkom priprava iz tega izdelka sploh: zamenjati mreže v čistilniku; presejati pesek skozi mrežo; postelja s kovinsko mrežo z mrežasto kovinsko podlago za žimnico, blazino; nesla je kovček in mrežo torbo iz mreže / napeti gugalno mrežo; lasna, ležalna mreža; kovana okenska mreža; mreža za listje; mreža zoper komarje 2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži: narediti mrežo iz testa; papir s črtno mrežo / pod seboj je videl mrežo cest in velike stavbe; mreža gubic ob očeh; pajčevinasta mreža oblakov; modrikasta mreža žil / pesn.: mreža dežja; gledati skozi mrežo solz 3. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem področju; omrežje: daljnovodna, električna, kanalska mreža; razdelilna mreža za plin; železniška mreža / publ., z oslabljenim pomenom izboljšati cestno mrežo ceste 4. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem področju: izpopolniti gostinsko mrežo; organizirati knjigotrško mrežo; gosta meteorološka mreža; preskrbovalna, trgovska mreža / mreža poštnih nabiralnikov, semaforjev, osnovnih šol / publ. odkriti v družbeni stvarnosti celo mrežo zakonitosti cel sistem // med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost: vzpostaviti obveščevalno, poverjeniško mrežo; odkriti, zajeti tihotapsko, vohunsko mrežo / mreža agentov, dopisnikov / razširjati letake po svoji mreži 5. nav. mn., ekspr., navadno v zvezi z dobiti, nastavljati, ujeti kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: nastavlja mu mreže; izmotal se je iz njenih mrež; dobil ga je v svoje mreže; ujel se je v ljubezenske mreže ● publ. domačini so večkrat potresli, zatresli mrežo dali gol; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; ekspr. padel je policiji v mrežo policija ga je odkrila, ujela; ekspr. biti za mrežo biti zaprt (v ječi) ◊ agr. koreninska mreža vse korenine ene rastline; čeb. matična mreža pregrada, ki loči plodišče od medišča; matična rešetka; elektr. mreža elektroda med anodo in katodo elektronke; mrežica; svinčena mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; fiz. uklonska mreža množica ozkih, vzporednih in med seboj enako razmaknjenih rež za merjenje valovne dolžine in opazovanje spektra valovanja; geogr. stopinjska mreža iz poldnevnikov in vzporednikov na zemeljski obli; geom. mreža telesa v ravno ploskev razgrnjena mejna ploskev telesa; mat. mreža sistem črt ali točk v ravnini ali prostoru; množica z določeno urejenostjo; funkcijska mreža sistem črt, ki ponazarja dva tipa funkcij; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah; min. ploskovna mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi v kaki ravnini ali njen grafični prikaz; prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; papir. milimetrska mreža iz vodoravnih in navpičnih črt, med katerimi so milimetrske razdalje; rib. globinska mreža ki je postavljena v globino; stoječa mreža ki se postavi na določenem območju; viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vlačilna mreža ki se razpeta vleče po morskem dnu; šport. mreža del gola ali koša iz prepletenih vrvi; priprava iz prepletenih vrvi, ki pri odbojki, tenisu in badmintonu loči obe polovici igrišča; igra na mreži pri tenisu, odbojki igra, pri kateri igralec odbija ali udarja žogo v bližini mreže ali nad njo; tekst. mreža tkanina z večjimi ali manjšimi luknjicami med nitmi; voj. zaporna mreža žična ovira v vodi pred vhodi v pristanišča ♪

   26.238 26.263 26.288 26.313 26.338 26.363 26.388 26.413 26.438 26.463  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA