Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (26.138-26.162)


  1.      móngati  -am nedov. (ọ̑) tekst. likati z mongo: mongati tkanino ♪
  2.      mongolíd  -a m (ȋ) antr. človek rumene rase: mongolidi in negroidi ♪
  3.      mongolíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mongolide: mongolidne poteze / mongolidna ljudstva / mongolidna rasa ♪
  4.      mongolízem  -zma m (ȋ) med. prirojena telesna in duševna prizadetost, katere zunanji znak so poteze obraza, ki spominjajo na rumeno raso: imeti mongolizem / vloga starosti mater pri pogostnosti mongolizma ♪
  5.      mongoloíd  -a m (ȋ) 1. med. kdor ima mongolizem: odstotek mongoloidov med novorojenčki 2. antr. mongolid: mongoloid in negroid ♪
  6.      mongoloíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mongoloide: mongoloiden otrok / mongoloidna idiotija / mongoloiden obraz mongoliden ♪
  7.      mongólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na Mongole ali Mongolijo: mongolska književnost / mongolsko gospodarstvo 2. antr. mongoliden: mongolska plemena / mongolska rasa ♪
  8.      monístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na monizem: monistični nazor; monistična filozofija / monistični sistem kontrole ♪
  9.      mónitor  -ja m (ọ̑) 1. voj. oklopna rečna ali obalna ladja, oborožena s topovi: potopiti monitor 2. rad. televizijska priprava za kontrolo in spremljanje samo slike na zaslonu: v kabini je več monitorjev ♪
  10.      mónitorski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na monitor: monitorska artilerija / monitorska postaja / monitorska kontrola ♪
  11.      monízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. filozofska smer, ki trdi, da ima svet en sam izvor: zagovarjati monizem / idealistični monizem ki trdi, da ima svet duhovni izvor; materialistični monizem ki trdi, da ima svet snovni izvor 2. publ. sistem, v katerem vodi, upravlja ena oseba: uvajati monizem / monizem v upravljanju podjetja ◊ jur. monizem kazenskih sankcij ena sama vrsta kazenskih sankcij ♪
  12.      mono...  ali móno... in mono... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na število ena: monoklinski, monoliten; monodrama, monokultura ♪
  13.      monodíja  -e ž (ȋ) muz., ob koncu 16. in v začetku 17. stoletja z generalnim basom spremljano solistično petje: za barok in baročno opero je značilno prevladovanje monodije nad polifonijo ♪
  14.      monoftongizácija  -e ž (á) lingv. proces, v katerem nastane monoftong ♪
  15.      monogámen  -mna -o prid. (ā) nanašajoč se na monogamijo: monogamni zakon / monogamna družina / monogamne živali ♪
  16.      monografíja  -e ž (ȋ) znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo: pisati monografijo; literarnozgodovinska monografija; monografija o denarju in kreditu / monografija sodobne književnosti podroben opis ♪
  17.      monográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na monografijo: monografska obdelava kakega pisatelja / monografsko delo; monografska študija monográfsko prisl.: monografsko obravnavati problem ♪
  18.      monográm  -a m (ȃ) znak za ime, navadno iz povezanih začetnic imena: vesti monogram; vgraviran monogram; tobačnica z očetovim monogramom ♪
  19.      mónokromátičen  -čna -o prid. (ọ̑-á) redko enobarven: monokromatični izdelki ♦ fiz. monokromatična svetloba svetloba, ki jo sestavlja valovanje ene same valovne dolžine, enobarvna svetloba; fot. monokromatični filter filter, ki prepušča žarke ene same barve; monokromatična fotografija fotografija v eni barvi ♪
  20.      mónoksid  in monoksíd -a m (ọ̑; ȋ) kem. oksid, ki vsebuje samo en atom kisika: monoksid in dioksid / ogljikov monoksid strupen plin brez barve, vonja in okusa, ki nastane pri nepopolni oksidaciji ogljika ♪
  21.      monokuláren  -rna -o prid. (ȃ) teh. ki je za gledanje z enim očesom: monokularni daljnogled, mikroskop ♦ biol. monokularno gledanje gledanje, pri katerem ima vsako oko svoje posebno vidno polje ♪
  22.      mónokultúren  -rna -o prid. (ọ̑-ȗ) nanašajoč se na monokulturo: poljedelstvo dežele je monokulturno / monokulturni proizvodi / monokulturno gospodarstvo ♪
  23.      monolít  -a m (ȋ) knjiž. velik kos, navadno kamnit: izklesan iz monolita / celotna konstrukcija stoji na monolitih ◊ geol., gozd. talni monolit vzorec tal, izrezan v navpični smeri ♪
  24.      monolíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. izdelan iz enega kosa: monoliten steber; monolitna plošča iz belega kamna / monolitna skala // arhit. ki je v enem kosu in iz enotnega materiala: monolitna plošča, stena 2. nav. ekspr. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; enoten: monolitna partija / ta država je monolitna celota / knjiž. njegova knjiga je monoliten organizem ♪
  25.      monológ  -a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga, samogovor: njegova zgovornost se je kazala v dolgih monologih / po monologu so igralca kar dvakrat klicali na oder / dramski, lirski monolog ♦ lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori // ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: sram ga je bilo, ker so nekateri slišali njegov monolog ♪

   26.013 26.038 26.063 26.088 26.113 26.138 26.163 26.188 26.213 26.238  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA