Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (25.513-25.537)


  1.      metodíst  -a m (ȋ) rel. pripadnik protestantske verske skupnosti, ki poudarja versko obnovo, odpravljanje verskih zablod, mlačnosti: bil je pobožen metodist; baptisti in metodisti / postal je član metodistov ♪
  2.      metodístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na metodiste: metodistična cerkev / metodistični pridigar ♪
  3.      metodologíja  -e ž (ȋ) navadno s prilastkom skupek metod, ki se uporabljajo pri kakem raziskovanju, mišljenju: sociološka metodologija temelji na statistiki; izpopolniti, obvladovati znanstveno metodologijo; metodologija filozofije, psihologije / publ. metodologija ugotavljanja dohodka metode za ugotavljanje dohodka ♪
  4.      metodolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na metodologijo ali metodo: metodološki principi; to je metodološko vprašanje / razpravi je očital stvarne in metodološke napake / imel je nekaj metodoloških pripomb metodolóško prisl.: metodološko je problem dobro obdelan ♪
  5.      metódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na (učno) metodo: metodska navodila ♪
  6.      metonímičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na metonimijo: metonimični pomen besede / metonimično izražanje metonímično prisl.: metonimično rabljena beseda ♪
  7.      metonimíja  -e ž (ȋ) lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojma z izrazom za kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem: metafore, metonimije in druga pesniška sredstva / jezik tvori nove pomene tudi z metonimijami ♪
  8.      métričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na metrum: naglasni metrični princip, sistem; metrični vzorec; metrična doba / sonet in druge stalne metrične oblike ♦ tekst. metrična številka številka, ki izraža število metrov enega grama vlakna ali preje ♪
  9.      métrika  -e ž (ẹ́) lit. nauk o zaporedju dolgih in kratkih ali poudarjenih in nepoudarjenih zlogov v verzu: svoji slovnici je dodal tudi metriko / zakoni slovenske metrike / metrika egipčanske poezije še ni dokončno pojasnjena ♪
  10.      metronóm  -a m (ọ̑) muz. priprava za natančno določanje hitrosti izvajanja skladb: pri vajah je uporabljal metronom; udarci metronoma ♪
  11.      metropolíja  -e ž (ȋ) 1. rel. upravna enota katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije: ustanoviti metropolijo; slovenska metropolija 2. v vzhodni cerkvi upravna enota, podrejena metropolitu: voditi metropolijo ♪
  12.      metropolít  -a m (ȋ) 1. rel. predstojnik upravne enote katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije: ljubljanski metropolit 2. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik, za stopnjo nižji od patriarha: postal je moskovski metropolit ♪
  13.      metropolítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na metropolite: metropolitske pravice / metropolitski sedež je v Ljubljani ♪
  14.      métrski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na meter: metrske deske / metrski merski sistem / metrska drva / ekspr. delal je metrske korake zelo velike, dolge ◊ strojn. metrski navoji navoji, pri katerih so mere izražene v milimetrih; teh. metrski cent ali metrski stot utežna mera, 100 kg; trg. metrsko blago blago, ki se prodaja, reže v poljubnih dolžinah ♪
  15.      métrum  -a tudi -ra m (ẹ̄) lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu, mera: zadnji verz nima pravega metruma; ritem in metrum / daktilski, trohejski metrum / učenci so ugotavljali metrum pesmi ♪
  16.      métternichovski  -a -o [meternih-] prid. (ẹ̑) nav. ekspr. nanašajoč se na avstrijskega državnika Metternicha: doba metternichovskega absolutizma / metternichovska Ljubljana ♪
  17.      metúlj  -a m (ú) 1. žuželka z dvema paroma velikih, navadno živo, pisano obarvanih kril in s tipalnicama: metulji frfotajo, letajo od cveta do cveta; iz bube se je izvil metulj; loviti metulje; beli, pisani, rumeni metulji / dnevni, nočni, podnevni metulji; pren. okoli njegovega dekleta se ta metulj ne bo več vrtel 2. pog., v stari Jugoslaviji bankovec za sto dinarjev: to stane dva metulja ♪
  18.      metúljast  -a -o prid. (ú) podoben metulju: svila z metuljastimi vzorci / metuljasto pokrivalo ♦ bot. metuljasti cvet cvet, ki ima pet venčnih listov, razvrščenih tako, da je eden, največji, pokončen, dva sta stranska, spodnja dva pa zrasla ♪
  19.      metúljček  -čka m (ū) 1. nav. ekspr. manjšalnica od metulj: metuljčki frfotajo, letajo; na cvet se je usedel metuljček / pisani, rumeni metuljčki / okoli nje se ta metuljček ne bo več vrtel / plačati tri metuljčke 2. (modni) dodatek, navadno k moški obleki, v obliki pentlje na sprednji strani srajce: nosil je bel, črn metuljček; privezati, zavezati si metuljček, metuljčka; eleganten gospod z metuljčkom pod vratom 3. šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec poganja s sočasnim krožnim potegovanjem obeh rok: metuljček in kravl / plavati metuljčka ♪
  20.      metúljčkast  -a -o prid. (ū) podoben metuljčku: tkanina z metuljčkastimi vzorci / ekspr. metuljčkast kavalir ♪
  21.      metúljčkov  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na metuljčka: metuljčkova krila / plavanje v metuljčkovem slogu ♪
  22.      metúlji  -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na metulje: metulja družina, vrsta / pisana metulja krila ♪
  23.      mévžast  -a -o prid. (ẹ̑) slabš. neodločen, bojazljiv: z odločnim nastopom je prisilil mevžastega uradnika, da je podpisal dovoljenje; rešili se bomo, samo mevžast ne bodi / kot psovka kaj se pa obotavljaš, mevža mevžasta / mevžasta filozofija; skrito, mevžasto upanje mévžasto prisl.: ne vedi se tako mevžasto ♪
  24.      mévžica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od mevža: to mevžico bova že obvladala ♪
  25.      mezát  in mezàt -áta m (ȃ; ȁ á) nar. manjša soba v večji kmečki hiši ali gostilni, namenjena za pomembnejše, imenitnejše goste: Franc je sklenil, da zgradi veliko enonadstropno hišo z dvema sobama za shrambe, kuhinjo in mezatom v pritličju in s petimi kamrami v prvem nadstropju (S. Vuk) ♪

   25.388 25.413 25.438 25.463 25.488 25.513 25.538 25.563 25.588 25.613  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA