Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (25.063-25.087)



  1.      matírati 2 -am nedov. in dov. () delati kaj medlo, motno: matirati kovino, les, pohištvo matíran -a -o: matirana žarnica; matirano pohištvo ♦ teh. matirano steklo steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; tekst. matirana tkanina tkanina, ki ji je odvzet lesk
  2.      Matjážev  -a -o prid. () nanašajoč se na pravljičnega kralja Matjaža: Matjaževa brada; spijo kot Matjaževa vojska dolgo, trdno
  3.      matór  -a -o prid. (ọ̄) zastar. star, prileten: mator človek; mator postajam / mator konj; vrba je že nekam matora / zdaj si star in mator; mator starec izčrpan, oslabel
  4.      matórost  -i ž (ọ̄) zastar. starost, priletnost: visoka matorost; sključen od matorosti / potem je prišla starost in matorost izčrpanost, oslabelost
  5.      matriarhálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na matriarhat: matriarhalni ustroj prvotne družbe / matriarhalna družbena skupnost / matriarhalno pleme
  6.      matríca  -e ž () 1. poseben papir, na katerega se piše besedilo ali rišejo skice za razmnoževanje: tovarna izdeluje matrice za razmnoževalne stroje; pisati, tipkati matrice; ciklostilna matrica; shranitev matric // teh. prosojen papir z vrisano risbo, navadno načrta, za svetlobno kopiranje: matrico je že izdelal 2. priprava, v katero je vrezan negativ za serijsko izdelovanje česa: jeklena matrica; matrica za kolajne // tisk. kos kovine z vdolbeno tiskarsko črko: jeklene, medene matrice // tisk. karton, lepenka z vtisnjenim sestavkom za stereotipiranje: papirne matrice; lepenka za matrice / stereotipna matrica 3. strojn. spodnji del orodja za stiskanje, štancanje ali kovanje: matrica je izrabljena ◊ num. novčni pečat z negativno vrezano novčno podobo
  7.      matríčen 2 -čna -o prid. () nanašajoč se na matrika 2: matrična metoda / matrični račun računanje, ki se ukvarja z matrikami
  8.      matrimoniálen  -lna -o prid. () jur. nanašajoč se na zakonsko zvezo; zakonski: matrimonialno pravo
  9.      matróna  -e ž (ọ̑) 1. pri starih Rimljanih poročena ženska iz višjih slojev družbe: matrone so se zbrale v svetišču 2. ekspr. starejša dostojanstvena ženska, navadno debela: iz tiste drobne deklice je postala zajetna matrona; debelušna matrona
  10.      maturitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na maturo: maturitetno razpoloženje / maturitetna naloga; maturitetna vprašanja / maturitetna komisija; maturitetno spričevalo
  11.      mavčár  in mávčar -ja m (á; ā) kdor dela z mavcem: razpisano je delovno mesto mavčarja na nezgodnem oddelku klinike / mavčar je že izdelal štukaturni strop
  12.      mávčiti  -im nedov. (ā) delati z mavcem: v mavčarni mavčijo / mavčiti razpokano steno ◊ agr. gnojiti s sadro; sadrati mávčen -a -o: mavčene stene
  13.      mávec  -vca m (ā) z žganjem sadre pridobljen bel prah, ki se, pomešan z vodo, hitro strdi: kupiti mavec; zgladiti stene z mavcem; kip iz mavca / štukaturni, zobni mavec // pog. mavčna obveza: nositi mavec; sneli so mu mavec / dati roko v mavec // žarg. izdelek iz te snovi: razstavljenih je nekaj olj in pet mavcev
  14.      mávelj  -vlja m (á) bot. užitna goba s tanjšim betom in z navadno razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus
  15.      mávra 2 -e ž () nar. mavrica: mavra se je razpenjala od gore do gore; pog. pijan kot mavra zelo / božja mavra
  16.      mávrica  -e ž () barvni lok na obzorju, nastal zaradi loma sončnih žarkov v vodnih kapljicah: mavrica je izginila; ob dežju se je prikazala mavrica; pisana mavrica // knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina različnih stvari iste vrste: mavrica barv; mavrica čustev, problemov
  17.      mávričen  -čna -o prid. () 1. nanašajoč se na mavrico: mavrični lok / mavrične barve 2. po barvah podoben mavrici: mavrični kristali snega; mavrična rosa / svetlikati se v mavričnih barvah mávrično prisl.: mavrično se prelivajoče večerno nebo
  18.      mávrski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Mavre: biti mavrskega rodu ◊ um. mavrski slog severnoafriški, španski umetnostni slog, za katerega so značilni podkvasti gradbeni elementi in arabeske
  19.      mávzer  -ja m (á) voj. 1. velika polavtomatska ali avtomatska pištola z lesenim tokom, ki se pri streljanju lahko uporablja kot kopito: oboroženi so bili s puškami in mavzerji 2. orožje, imenovano po konstruktorju Mauserju: mavzerji so zelo razširjeni; neskl. pril.: mavzer pištola, puška
  20.      mávžati  -am nedov. () 1. pog. drgniti, navadno s snegom: mavžati koga s snegom 2. nar. odstranjevati ščetine, goliti: mavžati prašiča ● nar. mavžati čreva prati; pog., ekspr. mavžati otroke umivati
  21.      máz  -í ž () knjiž. mazilo, mast: mazati z mazjo // premaz: maz se je hitro posušila ◊ anat. sklepna maz gosta tekočina v sklepih za zmananje trenja; med. sirasta maz belkasta obloga na novorojenčkovi koži
  22.      mazálec  -lca [c tudi lc] m () delavec, ki skrbi za mazanje strojev: zaposlen je kot mazalec / mazalec strojev
  23.      mazálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na mazanje: mazalna mast; mazalno olje / mazalna naprava, odprtina
  24.      mazálka  -e ž () strojn. priprava za mazanje, montirana pri ležaju: napolniti mazalke / kapalna mazalka nad ležajem, iz katere priteka olje v ležaj po kapljah; Staufferjeva mazalka ki ima obliko lončka s pokrovčkom na navoj in se uporablja za mazanje z mastjo; mazalka s stenjem
  25.      mazálo  -a s (á) nav. ekspr. sredstvo za mazanje: nima nobenega mazala za čevlje / v torbici je imela veliko zbirko mazal kozmetičnih sredstev

   24.938 24.963 24.988 25.013 25.038 25.063 25.088 25.113 25.138 25.163  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA