Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (2.463-2.487)



  1.      italianístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na italianiste ali italianistiko: italianistična predavanja // um. ki je pod vplivom italijanske umetnosti: takratno italianistično slikarstvo na Nizozemskem
  2.      italianístika  -e ž (í) veda o italijanskem jeziku in književnosti: napisal je več razprav iz italianistike / slušatelji italianistike
  3.      italianizácija  -e ž (á) glagolnik od italianizirati: italianizacija krajevnih imen
  4.      italianízem  -zma m () lingv. element italijanščine v kakem drugem jeziku: ogibati se italianizmov
  5.      italianizíranje  -a s () glagolnik od italianizirati: italianiziranje obmejnega prebivalstva
  6.      italianizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj italijansko: italianizirati obmejne prebivalce / italianizirati takratno nizozemsko slikarstvo
  7.      italijanáš  -a m (á) slabš. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: zagrizen italijanaš; italijanaši in nemčurji ◊ zgod. italijanv Dalmaciji in Istri, od dualizma do prve svetovne vojne pristaš stranke, ki se je v začetku zavzemala za avtonomijo, kasneje pa za priključitev k Italiji
  8.      italijánčiti  -im nedov.) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti italijanskega jezika: odkar je prišel iz Italije, rad italijanči // ekspr. govoriti italijansko: govôri po naše, zakaj italijančiš
  9.      italijánka  -e ž () 1. pog. kar je po izvoru iz Italije: od vseh sort pšenice je najbolje obrodila italijanka; gojiti italijanke in razne druge pasme kokoši; kranjske čebele in italijanke italijanske čebele 2. voj. karabinka z zložljivim bajonetom pod cevjo, italijanske proizvodnje: nameril je vanj svojo kratko italijanko
  10.      italijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Italijane ali Italijo: italijanski jezik; italijanska književnost / pšenica italijanske sorte / italijanski film / italijanska lira / publ. italijanski škorenj Apeninski polotok // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Italije: partizani so se spopadli z italijansko patruljo / italijanska okupacija slovenskega ozemlja ◊ igr. italijanska križanka križanka, pri kateri mora črna polja razporediti reševalec sam; lit. italijanski enajsterec enajsterec; zool. italijanska čebela čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica italijánsko prisl.: govoriti (po) italijansko
  11.      italijánstvo  -a s () državna in politična pripadnost k Italiji: ob vsaki priložnosti poudarja svoje italijanstvo // italijanska kultura in miselnost: širjenje, vpliv italijanstva
  12.      italijánščina  -e ž () italijanski jezik: uči se italijanščino; melodioznost italijanščine / popoldne imajo italijanščino pouk tega jezika
  13.      ivánji  -a -e prid. () nar., v zvezi ivanji kres kres na kresni večer
  14.      ivánjski  -a -o prid. () nar. kresen: ivanjska noč; ivanjski kres kres na kresni večer; ivanjske rože ivanjščice
  15.      ivánjščica  -e ž () 1. bot. travniška rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških, Leucanthemum: šopek ivanjščic / navadna ivanjščica 2. redko hrošč s svetilnim organom na spodnji strani zadka; kresnica
  16.      izbalancirati  in izbalansirati ipd. gl. zbalansirati ipd.
  17.      izbarantáti  -ám tudi zbarantáti -ám dov.) pog. s pogajanjem priti do česa: barantal je za vola in izbarantal; izbarantati par čevljev / ekspr. izbarantati posestvo za nizko ceno kupiti; prim. zbarantati
  18.      izbegávanje  -a s () glagolnik od izbegavati: izbegavanje samote; izbegavanje javni kritiki; izbegavanje pred posledicami
  19.      izbíjanje  -a s (í) glagolnik od izbijati: izbijanje zagozde / izbijanje elektronov iz kovin / pri balinanju je bil boljši v bližanju kot v izbijanju
  20.      izbíranje  -a s () glagolnik od izbirati: izbiranje blaga / izbiranje fižola / star. dati, imeti na izbiranje na izbiro
  21.      izbojevánje  -a s () glagolnik od izbojevati: izbojevanje svobode, zmage
  22.      izbóljšanje  tudi zbóljšanje -a s (ọ̑) glagolnik od izboljšati: izboljšanje higienskih razmer / izboljšanje vremena / izboljšanje hrane z dodatki; izboljšanje zemljišč z namakanjem / kolektivno delo je vplivalo na izboljšanje otrokovega značaja / izboljšanje plače
  23.      izboljšávanje  in zboljšávanje -a s () izboljševanje: izboljšavanje cest / izboljšavanje življenjskih razmer / izboljšavanje kakovosti izdelkov
  24.      izboljševánje  in zboljševánje -a s () glagolnik od izboljševati: izboljševanje cest / izboljševanje delovnih razmer / izboljševanje kakovosti / izboljševanje standarda
  25.      izbránec  -nca m (á) nav. ekspr. kdor je izbran, določen za kaj: izbranci za kongres / romunska reprezentanca je premagala naše izbrance // nav. mn. kdor uživa glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti: premiere so se udeležili le izbranci / pesniki, izbranci človeštva; ti ne spadaš med izbrance med elito / knjiž. izbranec njenega srca fantekspr. le nekaj redkih izbrancev je bilo sposobnih za to ljudi, oseb

   2.338 2.363 2.388 2.413 2.438 2.463 2.488 2.513 2.538 2.563  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA