Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (24.363-24.387)


  1.      ločljívost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost ločljivega: ločljivost delov / ločljivost, neločljivost zakonske zveze 2. fiz. količina, ki pove, v katerem primeru se še razločujejo podrobnosti pri opazovanju skozi optično pripravo: ločljivost daljnogleda, mikroskopa ♪
  2.      lóčnica  -e ž (ọ̑) žel. signalni znak, vložen med tiroma pri kretnici, za označevanje meje, od katere je vožnja po obeh tirih hkrati možna: prepričati se, da so vozila znotraj ločnic ♪
  3.      ločníca  tudi lóčnica -e ž (í; ọ̑) knjiž. meja: Slovenci na obeh straneh politične ločnice / reka je bila ločnica med pokrajinama / ločnica med bogatimi in revnimi je tam izrazita / črta ločnica; meja ločnica ∙ težko je potegniti ločnico med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu ♦ geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; gozd. gozdna ločnica višina, do katere sega strnjen gozd ♪
  4.      lóden  -dna m (ọ́) trpežna, skoraj nepremočljiva volnena tkanina, zlasti za lovske obleke: obleka, pelerina iz lodna ♦ tekst. tirolski loden ♪
  5.      lógarica  -e ž (ọ̑) bot. po močvirnih travnikih ali med grmovjem rastoča rastlina s tulipanu podobnimi visečimi cveti, Fritillaria: močvirska logarica ♪
  6.      logarítemski  -a -o [tǝm] prid. (í) nanašajoč se na logaritem: logaritemsko računanje / logaritemska enačba enačba, v kateri nastopa neznanka v logaritmandu; logaritemska funkcija funkcija, v kateri nastopa spremenljivka v logaritmandu; logaritemska baza, osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah; logaritemska skala skala, ki temelji na logaritemski funkciji; logaritemska tabela tabela, v kateri so navedena števila in njihovi logaritmi; logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami; logaritemsko računalo ravnilu podobna priprava za računanje, temelječa na logaritmih ♦ teh. logaritemski papir papir z logaritemsko mrežo ♪
  7.      logarítmičen  -čna -o prid. (í) mat. logaritemski: logaritmično računanje / logaritmične tablice ♪
  8.      lóggia  -e [lodža] ž (ọ̑) 1. v nekaterih deželah stavba, zaprta na eni ali več straneh samo s stebri: renesančna loggia; loggia na trgu obmorskega mesta 2. grad. v stavbo umaknjen, na sprednji strani odprt prostor, z vrati povezan z notranjimi prostori: loggie in balkoni ♪
  9.      logicístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na logicizem: logicistične trditve / simboli v teh pesmih so skonstruirane logicistične tvorbe / logicističen pouk ♪
  10.      logicízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. nazor, da je svet logično urejen: biti privrženec logicizma // po Russllu nazor, da matematični zakoni izhajajo iz logičnih 2. nav. slabš. dajanje prednosti logičnim razlogom pred psihološkimi: ocenjevati literarno delo s predsodki logicizma ◊ ped. upoštevanje samo logičnega in znanstvenega vidika učne snovi pri pouku ♪
  11.      lógičen  -čna -o prid., lógičnejši (ọ́) 1. nanašajoč se na logika 1: logični pojmi, principi, zakoni; logične teorije 2. ki upošteva zakone logike: priti do logičnega zaključka; biti sposoben logične analize; sposobnost logičnega izražanja, mišljenja; logično sklepanje / govoriti brez logične zveze; logično branje smiselno 3. ki se glede na stanje, položaj pričakuje: logičen razvoj; tak čustven izbruh je v tem primeru logičen; to je logična posledica njegovega ravnanja ● ekspr. vzgajal je z logično doslednostjo zelo veliko, popolno ◊ elektr. logični element osnovni sestavni del naprav, konstruiranih na osnovi matematične logike; logični operator; filoz. logični sklep sklep, ki upošteva zakon logike; logični pozitivizem filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče preveriti; gled. pri podajanju teksta paziti na logični akcent na to, da je poudarjena beseda, stavek, ki predstavlja miselno jedro; jur. logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike lógično 1. prislov od logičen: logično misliti, sklepati; zadnji cikel v zbirki se logično navezuje na prejšnje; logično izpeljana misel 2. v povedni rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov: kaj se čudiš, to je vendar logično; logično je, da je on postal šef / elipt. logično, da ne ve, saj mu ni nihče povedal; sam.: dajati prednost logičnemu pred iracionalnim ♪
  12.      lógika  -e ž (ọ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje načela pravilnega mišljenja in oblike sklepanja: elementi logike; katedra za logiko; strokovnjak za logiko // s prilastkom ta disciplina, vezana na določenega logika, določeno filozofsko smer: aristotelska logika / dialektična logika o načelih pojmovanja dialektičnega razvoja narave, družbe in mišljenja; formalna logika o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; simbolna ali matematična logika ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih 2. logično mišljenje, sklepanje: prevzela ga je logika v njegovih govorih; njegova ostra in hladna logika / odkriti nasprotnikovo logiko način mišljenja, sklepanja; slabš. to je ženska logika mišljenje, sklepanje, ki sloni na čustvovanju; ekspr. avtor z neizprosno logiko odkriva znamenja propadanja 3. knjiž., s prilastkom zakonitost, določenost: ekonomska, gospodarska logika; logika nadaljnjega razvoja, revolucije / sintaktična logika stavka / življenje s svojo logiko / publ. Jugoslavija je po logiki razvoja dogodkov postala važen dejavnik v sodobnem delavskem gibanju 4. do 1848 prvi letnik filozofije: tisto leto je bil že v logiki ● ekspr. kje je v tvojih trditvah logika tvoje trditve niso logične; ekspr. v pravljičnem svetu z železno logiko zmaguje dobro nad zlim vedno, dosledno; ekspr. ravnati se po logiki srca, ne po logiki razuma glede na čustva, ne glede na razum; ekspr. to sklepanje je sprto z logiko ni logično ♪
  13.      logístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na logizem ali logistiko: logistične trditve / voditi logistično službo v armadi ♪
  14.      logístika  -e ž (í) 1. filoz. simbolna logika: osnove logistike 2. voj. oskrbovanje oboroženih sil z materialnimi sredstvi ter gradnja in vzdrževanje vojaških objektov ♪
  15.      logográf  -a m (ȃ) pri starih Grkih pisec pripovedi, zgodb o ustanovitvi kakega mesta, o izvoru, razvoju kakega rodu: zgodovinski in bajeslovni elementi v delih logografov ♪
  16.      logogríf  -a m (ȋ) beseda, ki dobi drug pomen, če se ji kaka črka spremeni, doda ali odvzame: anagrami in logogrifi / reševati logogrife uganke s takimi besedami ♪
  17.      logopedíja  -e ž (ȋ) veda o govornih motnjah in njihovem odpravljanju, zdravljenju: strokovnjak za logopedijo ♪
  18.      logopédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na logopede ali logopedijo: logopedska razprava / logopedski oddelek na šoli oddelek za otroke z govornimi motnjami ♦ ped. logopedske vaje vaje za odpravljanje govornih motenj ♪
  19.      lôgor  -ja tudi -a m (ó) žarg. (koncentracijsko) taborišče: dve leti je bil v logorju // tabor, taborišče sploh: stražiti logor; partizanski logor / delovna brigada ureja svoj logor ♪
  20.      lógos  -a m (ọ̑) filoz., v antični filozofiji najvišji red, vrhovna zakonitost sveta ♪
  21.      lój  -a tudi -á m, mest. ed. tudi lôju (ọ̑) 1. maščobno tkivo pri govedu, ovcah, kozah: loj se nabira; odstranjevati zaklani živali loj / cvreti loj; dva kilograma loja / goveji loj; mazilo iz ovčjega loja ♦ vet. krovni loj na površini trupa zaklane živali // maščoba iz tega tkiva: v kuhinji diši po loju; beliti z lojem ∙ redko vse je šlo, potekalo kakor po loju kakor po maslu; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno 2. izloček žlez lojnic: koža izloča loj in znoj; žival si z lojem masti kožo ♪
  22.      lojálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki izpolnjuje državljanske obveznosti, zakone zaradi dolžnosti: biti lojalen, a ne aktiven državljan; lojalen do države, vladarja / nekatera mesta so se upirala, to pa je ostalo lojalno; pesem je izražala lojalno in dinastično navdušenje zvesto, vdano 2. knjiž. pošten, odkrit v ravnanju: lojalen trgovski partner / lojalno sodelovanje ♦ ekon. lojalna konkurenca konkurenca, ki je v skladu s pravnimi predpisi, poslovnimi običaji in poslovno moralo lojálno prisl.: treba je lojalno priznati, da je tako; on je lojalno sodeloval z novo vlado / v povedni rabi to ni lojalno do mene, da mi ne poveste, je dejala ♪
  23.      lojálnost  -i ž (ȃ) 1. (zgolj) izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonov zaradi dolžnosti: dokazoval je svojo lojalnost; zanesti se na lojalnost državljanov; lojalnost do države / narodna manjšina se je z vso lojalnostjo vključila v življenje države 2. knjiž. poštenost, odkritost v ravnanju: ta postopek ne priča o lojalnosti zastopnikov, ki so sklenili dogovor; njegova lojalnost in čut tovarištva ♪
  24.      lojávost  in lójavost -i ž (á; ọ̑) lastnost, značilnost lojastega ali lojnatega: lojavost surovega masla; lojavost mesa ♦ med. močno, nenormalno izločanje žlez lojnic na obrazu, glavi; seboreja ♪
  25.      lójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na loj: lojna snov ♦ anat. lojna žleza lojnica ♪

   24.238 24.263 24.288 24.313 24.338 24.363 24.388 24.413 24.438 24.463  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA