Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (2.413-2.437) 
- intarzíran -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki ima intarzijo: intarziran predalčnik; intarzirana mizica, skrinja ♪
- integríranje -a s (ȋ) glagolnik od integrirati: integriranje družbenih funkcij / integriranje podjetij / integriranje in odvajanje funkcij ♪
- intendánca -e ž (ȃ) 1. žarg., voj. intendantska služba: intendanca jim je preskrbela vse potrebno za pohod 2. zastar. uprava gledališča: prevzeti intendanco / takratna intendanca je uvrstila v repertoar več domačih del ♪
- intendánčen -čna -o prid. (ȃ) intendantski: v partizanih je pomagal organizirati intendančno službo / režiser je opravljal tudi intendančne posle ♪
- intendánt -a m (ā á) 1. voj. oficir, ki vodi oskrbovanje vojaških enot: četni intendant; posli, služba intendantov 2. zastar. upravnik gledališča: intendant je sprejel dramo v program ◊ zgod. predstojnik velike upravne enote Ilirskih provinc ♪
- intendántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na intendante ali intendanco: intendantski oficir / intendantska vojaška akademija; intendantska služba služba za oskrbovanje vojaških enot / režiser je opravljal tudi intendantske posle ♪
- intendantúra -e ž (ȗ) voj., v stari Jugoslaviji in med narodnoosvobodilnim bojem upravni organ za oskrbovanje vojaških enot: brigadna, divizijska intendantura // poslopje tega organa: proslava je bila pred intendanturo ♪
- intenzivíranje -a s (ȋ) glagolnik od intenzivirati: intenziviranje dela, učenja / intenziviranje obdelovanja, proizvodnje / potreba po intenziviranju stikov med obema deželama ♪
- interesánten -tna -o prid., interesántnejši (ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje ali pozornost, zanimiv: interesanten moški; njegova žena je zelo interesantna / interesanten obraz; interesantna glava / to je najinteresantnejši del romana; interesanten primer, problem / interesanten domislek duhovit, nenavaden 2. publ., navadno v povedni rabi, v zvezi z za od katerega se glede na kak kriterij pričakuje uspeh, korist, primeren: scenarija ne bodo realizirali, ker za to filmsko podjetje ni interesanten; ti kraji so za
turizem interesantni samo zaradi prenočišč interesántno 1. prislov od interesanten: interesantno pripovedovati; interesantno oblečena ženska 2. v medmetni rabi izraža začudenje, presenečenje: interesantno, celo tam smo naleteli na Slovenca; sam.: povej nam kaj interesantnega ♪
- interesántnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost interesantnega, zanimivost: kljub interesantnosti lika nas njena igra ni zadovoljila / želeti si interesantnosti interesantnih dogodkov ♪
- interesíranec -nca m (ȋ) redko interesent: prijavilo se je veliko interesirancev ♪
- interníranec -nca m (ȋ) kdor je interniran: trpljenje internirancev; vrnitev internirancev ♪
- interníranje -a s (ȋ) glagolnik od internirati: začelo se je interniranje ♪
- interníranka -e ž (ȋ) ženska. ki je internirana: sestanek bivših internirank ♪
- interpelánt -a m (ā á) jur. kdor interpelira: interpelant se je zadovoljil s pojasnilom ♪
- ínterplanetáren -rna -o prid. (ȋ-ȃ) medplanetaren, medplaneten: interplanetarni prostor / interplanetarna postaja ♪
- interpolíranje -a s (ȋ) glagolnik od interpolirati: takšno interpoliranje ni umestno / linearno interpoliranje linearna interpolacija ♪
- interpretíranje -a s (ȋ) glagolnik od interpretirati: interpretiranje teksta / interpretiranje klasičnih dramskih del, skladb ♪
- ínterurbán -a m (ȋ-ȃ) ptt medkrajevni telefonski pogovor ♪
- ínterurbánski -a -o prid. (ȋ-ȃ) ptt medkrajeven: interurbanski telefonski pogovori ♪
- intervjúvanec -nca m (ȗ) kdor je intervjuvan, izpraševanec: novinar in intervjuvanec / pri analizi je upoštevana tudi starost intervjuvancev ♪
- ìntoleránca -e ž (ȉ-ȃ) 1. pomanjkanje strpnosti, razumevanja, nestrpnost: politična, verska intoleranca; intoleranca v znanosti 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: alkoholna intoleranca; intoleranca proti zdravilom, za zdravila ♪
- ìntoleránten -tna -o prid. (ȉ-ȃ) 1. ki mu manjka strpnosti, razumevanja, nestrpen: intoleranten človek / politično intolerantno stališče 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodporen: intoleranten proti zdravilom, za zdravila ♪
- ìntolerántnost -i ž (ȉ-ȃ) 1. lastnost, značilnost intolerantnega človeka: intolerantnost šovinistov 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: prirojena intolerantnost za alkohol ♪
- intonánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na intonacija 1: intonančna nesoglasnost instrumentov; ritmične in intonančne vaje / intonančna piščalka intonánčno prisl.: orkester ni bil intonančno čist ♪
2.288 2.313 2.338 2.363 2.388 2.413 2.438 2.463 2.488 2.513