Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (24.113-24.137)



  1.      líčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na ličarje: ličarska dela / ličarska stroka
  2.      líčece  -a [čǝc] s () ekspr. manjšalnica od lice 1: dojenček ima okrogla ličeca; mehka, rdeča ličeca; jamica v ličecih
  3.      líček  -čka m, mn. líčka s tudi líčki m () ekspr. manjšalnica od lice 1: pobožati otroka po ličku; imeti okrogla, rdeča lička; jamice na ličkih; lička kot mleko in kri bela in rdeča
  4.      líčen 1 -čna -o prid., líčnejši (í ) nav. ekspr. lep, zlasti po obliki, izdelavi: lična hišica; lična košarica / imeti lično pisavo / učenčevi zvezki so lični / v stanovanju je vse čisto in lično líčno prisl.: pisati razločno in lično; lično izdelani čevlji; lično urejen lokal
  5.      líčen 2 -čna -o prid. () nanašajoč se na lice: lične kosti; povešene lične mišice / redko lična stran tkanine prava stran, lice / lična in hrbtna stran medalje
  6.      ličílo  -a s (í) 1. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza: uporabljati ličila; poudariti oči z ličilom; plast ličila / svetlo ličilo za ustnice 2. knjiž., redko barva, lak: nanašati ličilo 3. zastar. loščilo (za čevlje): škatlica ličila
  7.      líčiti 1 -im nedov.) 1. nanašati ličilo na obraz: ličiti obrvi, ustnice; ličiti si trepalnice / ličiti igralca pred nastopom; ženske se ličijo; skrbno se ličiti; ličiti se pred ogledalom 2. prekrivati z barvo, lakom: ličiti avtomobile
  8.      líčje  -a s () 1. bot. del lubja, sestavljen iz mrtvih celic: vlakna ličja; zajedavci v ličju 2. ta del lubja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati z ličjem; palmovo ličje; košarica iz ličja; plašč iz lipovega ličja / vrbovo ličje / ličje konoplje, lanu vlakna, vlakenca 3. nar. ličkanje: z ličjem napolnjena blazina
  9.      líčkati  -am nedov. () odstranjevati s koruznega storža krovne liste: pri sosedovih ličkajo / ličkati koruzo
  10.      líčkovina  in ličkovína -e ž (; í) nar. ličkanje: sušiti ličkovino
  11.      líčnat  -a -o prid. () nanašajoč se na ličje: ličnate copate / ležati na ličnati blazini napolnjeni z ličkanjem
  12.      líčnica  -e ž () anat. ploščata parna kost med zgornjo čeljustnico in senčnico: poškodovati si ličnico / ličnice mu izstopajo; ostre, široke ličnice; shujšan obraz s štrlečimi ličnicami
  13.      líčnik 2 -a m () anat. vsak od štirih zob med podočnikom in prvim kočnikom v eni čeljusti
  14.      lídijski  -a -o prid. (í) muz., v zvezi lidijska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona f navzgor
  15.      lidít  -a m () kem. brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina; ekrazit: granate so nekdaj polnili z liditom ◊ min. temno sivi različek kalcedona
  16.      líftbóy  in líftbôy -a [-boj] m (-ọ̑; -) uslužbenec pri dvigalu, zlasti v hotelu: livriran liftboy
  17.      líga  -e ž () 1. organizacija, društvo, zlasti za zaščito česa, za boj proti čemu: ustanoviti ligo / protituberkulozna liga 2. šport. skupina, ki jo sestavljajo v tekmovalni sezoni moštva približno enakih sposobnosti: izpasti iz lige; zasesti prvo mesto v ligi / conska liga ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; prva zvezna liga ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz cele države // tekmovanje v okviru take skupine: zadnje kolo košarkarske lige
  18.      lígarica  -e ž () zool. divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis
  19.      ligáš  -a m (á) 1. žarg., šport. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v ligi: uspeh domačega ligaša / igralci zveznega ligaša 2. lit. član skupine katoliško usmerjenih dijakov ob koncu stoletja, ki jo je vodil J. E. Krek: ligaši in zadružani
  20.      ligáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ligaše ali liga 2: ligaško moštvo / ligaško tekmovanje
  21.      ligatúra  -e ž () 1. tisk. znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma poenostavljenih črk: prebrati ligaturo; uporabiti ligaturo & 2. muz. znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not, vezaj: napisati ligaturo 3. med. podveza, podvezovanje: ligatura žile
  22.      lignín  -a m () kem. organska spojina, ki je pomembna sestavina celičnih sten lesnatih rastlin: celuloza in lignin
  23.      ligníten  -tna -o prid. () nanašajoč se na lignit: lignitni bazen / lignitni premog
  24.      líh  -a -o prid. ( ) ki ni deljiv z dve: hiše na tej strani imajo lihe številke ♦ mat. liha funkcija funkcija, ki je središčno somerna glede na koordinatno izhodišče; liho število naravno število, ki ni deljivo z dve
  25.      liják  -a m (á) 1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino: z lijakom doliti vina v steklenico; pločevinast, steklen lijak; grlo lijaka ∙ ekspr. ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda; šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda // kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku: v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene; granate so izkopale globoke lijake; napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical / prah se v lijaku vrtinči kvišku 2. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode: zliti pomije v lijak; umiti si roke pri lijaku / kuhinjski lijak; vodovodni lijak / lijak dobro požira, je zamašen odvodna cev pri tej posodiagr. lijak za seno jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za seno; meteor. lijak tornada osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo

   23.988 24.013 24.038 24.063 24.088 24.113 24.138 24.163 24.188 24.213  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA