Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (24.051-24.075)


  1.      levíčar  -ja m (ȋ) 1. kdor pri delu uporablja predvsem levo roko: precej otrok je levičarjev 2. polit. pripadnik progresivne, napredne stranke: levičarji in desničarji // pripadnik skrajne, radikalne smeri v nekaterih (komunističnih) partijah: maoistični levičarji med evropskimi komunisti 3. nav. evfem., v nekaterih deželah komunist: policija ga je nadzorovala, ker je bil levičar ♪
  2.      levíčarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pripadnike progresivne, napredne stranke: levičarski politični krogi, voditelji / levičarske stranke / v reviji so sodelovali tudi levičarski umetniki / levičarski odklon v partijah levíčarsko prisl.: biti levičarsko usmerjen ♪
  3.      levíčarstvo  -a s (ȋ) 1. miselnost levičarjev, naprednih ljudi: takratni režim ga je preganjal zaradi njegovega levičarstva / sektaško levičarstvo 2. uporabljanje predvsem leve roke pri delu: prevladovanje desničarstva nad levičarstvom pri otrocih ♪
  4.      levínja  tudi lêvinja tudi lévinja -e ž (í; ē; ẹ̄) 1. samica leva: levinja z mladičem; branila je otroke kot levinja svoje mladiče 2. ekspr., redko, navadno s prilastkom ženska, ki po lastnostih, zaželenih za področje njenega udejstvovanja, presega druge: izkušena levinja / salonska levinja ♪
  5.      levít  -a m (ȋ) 1. rel. naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju, zlasti pri slovesni maši: k oltarju je pristopil škof z leviti / maša z leviti asistirana maša 2. pri starih Judih pomočnik duhovnika pri daritvi v templju: veliki duhovnik v spremstvu levitov 3. mn., šalj., redko opominjanje, oštevanje: kdaj bo konec teh levitov ∙ šalj. brati, peti komu levite oštevati ga ♪
  6.      levíti se  -ím se nedov., lévi se in lêvi se (ȋ í) 1. odstranjevati si, slačiti si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se levi; pren., ekspr. Doživljal je tisto nevarno spremembo v sebi: prehod iz mladostnosti v zrelost. Levil se je (M. Jarc) 2. ekspr., v zvezi z v opuščati dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzemati drugačne: iz skromnega človeka se je levil v domišljavca ♪
  7.      lêvji  in lévji -a -e prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na leve: levja glava, griva, koža; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka // ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum; bil je plečat človek z levjo glavo; ponosen je na svojo levjo grivo ● ekspr. no, kdo si upa v levji brlog k pomembnemu človeku, ki se ga vsi bojijo; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom ◊ šport. levji skok skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval letno ♪
  8.      levkocít  -a m (ȋ) nav. mn., biol. brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bela krvnička, belo krvno telesce: število levkocitov v krvi se je zmanjšalo; vrste levkocitov; levkociti in eritrociti ♪
  9.      levkója  -e ž (ọ̑) vrtn. grmičasta vrtna ali lončna rastlina s sivkastimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Matthiola incana: gojiti levkoje ♪
  10.      levkoplást  -a m (ȃ) poljud. lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze, strok. (lepilni) obliž: nalepiti, odstriči levkoplast ◊ nav. mn., bot. tvorba v celicah zlasti podzemeljskih delov rastline, ki vsebuje rezervne snovi ♪
  11.      levo...  ali lévo... prvi del zloženk (ẹ́) nanašajoč se na levi: levoročen; levosučen ♪
  12.      levorôčen  in levoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) knjiž. nanašajoč se na levo roko: levoročna klavirska igra ♦ obrt. levoročni šivalni stroj šivalni stroj, ki ima pogonsko kolo na levi strani ♪
  13.      leydenski  -a -o [lájdǝn- in lájden-] prid. (ȃ) fiz., v zvezi leydenska steklenica, nekdaj kondenzator v obliki steklenega valja, ki ga na obeh straneh obdaja plast kovine ♪
  14.      léza  -e ž (ẹ́) alp. plezanje, pleza: leza v tej steni ni težavna ♪
  15.      lézbičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lezbijke: lezbično nagnjenje / lezbična ženska ♪
  16.      lezéčina  in lezečína -e ž (ẹ̄; í) star. manjše živali, ki lezejo: gadje in druga lezečina ♪
  17.      lézija  -e ž (ẹ́) knjiž. poškodba, rana: lezija živčevja ♪
  18.      léža  -e ž (ẹ́) 1. star. ležanje: leža na trebuhu / vse ga boli od dolge leže / bolnika je leža oslabila 2. zastar. lega, položaj: mesto ima lepo ležo; premakniti kaj iz prvotne leže ♪
  19.      ležáj  -a m (ȃ) 1. teh. strojni del, ki vzdržuje vrteči se del stroja v zahtevani legi: ležaj se segreje; naravnati ležaj; olje za mazanje ležajev / aksialni ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo vzdolž gredi; drsni ležaj pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva; kotalni ležaj pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kotalke; kroglični ležaj pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kroglice; radialni ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred 2. mesto, predmet, na katerem kaj leži, sloni: izdelati ležaj za jambor ♪
  20.      ležájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ležaj: ležajni del / ležajna blazinica ali ležajna skodelica vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja; ležajna puša kratka debela cev kot drsni ležaj ♦ metal. ležajne zlitine zlitine bakra, svinca, kositra, antimona in cinka, ki se uporabljajo za ležaje ♪
  21.      ležák  -a m (á) močnejše, dobro uležano svetlo pivo: odpreti steklenico ležaka ◊ agr. velik sod za shranjevanje vina ♪
  22.      ležálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za ležanje: ležalna ploskev žimnice / ležalni sedež sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; ležalni stol stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje; ležalni vagon vagon z oddelki, v katerih so ležišča, brez omaric za obleko in brez umivalnika; ležalna blazina blazina za ležanje, napolnjena z zrakom; razpeti ležalno mrežo med dve drevesi ◊ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; med. ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati; ležalno zdravljenje zdravljenje, pri katerem je ležanje njegov bistveni del; obrt. ležalno pohištvo kosi pohištva, namenjeni za ležanje ♪
  23.      ležálnica  -e ž (ȃ) 1. prostor v sanatoriju, namenjen za ležanje na prostem: ležalnica je bila polna pacientov 2. knjiž., redko ležalnik, ležišče ♪
  24.      ležálnik  -a m (ȃ) 1. ležalni stol: zlekniti se na ležalnik; poležavati v ležalniku / babica je napol ležala na svilenem ležalniku ∙ novi avtobus je opremljen s sedeži ležalniki z ležalnimi sedeži // iz desk zbita priprava za sončenje: na kopališču izposojajo ležalnike 2. ležalni vagon: v ležalniku je še nekaj prostih mest / ležalnik proti Beogradu je razprodan ♪
  25.      ležarína  -e ž (ȋ) pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne prevzame takoj: plačati ležarino ♪

   23.926 23.951 23.976 24.001 24.026 24.051 24.076 24.101 24.126 24.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA