Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (2.401-2.425)



  1.      informíranje  -a s () glagolnik od informirati: dobro, napačno informiranje; informiranje javnosti o spremembah v gospodarstvu; način, sredstva informiranja ♦ ped. poklicno informiranje seznanjanje z zahtevami, možnostmi v posameznih poklicih
  2.      informíranost  -i ž () knjiž. obveščenost, poučenost: za uspešno delovanje v tej smeri je potrebna ustrezna informiranost; stopnja informiranosti / vzrok za to je pomanjkljiva informiranost članov kolektiva o finančnem stanju podjetja
  3.      inhalíranje  -a s () glagolnik od inhalirati: kajenje z inhaliranjem / smrekovo olje za inhaliranje
  4.      injektíranje  -a s () grad. utrjevanje zemljine, gradbenega elementa z vtisnjenim polnilom ali vezivom: injektiranje zidu
  5.      injicíranje  -a s () glagolnik od injicirati: injiciranje zdravila / nasip skušajo utrditi z injiciranjem
  6.      inkasánt  -a m (ā á) uslužbenec, ki pobira, izterjuje denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: hkrati s stanarino pobira inkasant tudi vodarino; inkasant radijske naročnine, za zavarovalnino / inkasant za električno energijo, plin
  7.      instánca  -e ž () 1. javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji: to načelo prodira v vse instance upravljanja; obrniti, pritožiti se na višjo instanco; pren. za otroke je bila mati najvišja instanca // organ, pristojen za izvedbo, rešitev česa sploh: za to odgovarjajo posamezne druge instance; pren. etične, estetske, moralne instance 2. jur. vsako od treh sodišč z določeno pristojnostjo odločanja v isti pravni zadevi, stopnja: v upravnem postopku ni tretje instance; druga pritožbena instanca / sodišče prve instance ∙ redko oceniti produktivnost dela v zadnji instanci fazi, razvojni stopnji 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v zadnji instanci poudarja trditev: vse tisto, kar v zadnji instanci usmerja voljo ljudi; socialne in gospodarske sile — v zadnji instanci — vodijo ta razvoj
  8.      instánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na instanco: poslati prošnjo po redni instančni poti / instančni postopek; instančno sodišče
  9.      instánt  prid. neskl. () gastr. pripravljen, narejen brez (dolgega) kuhanja: instant kava, polenta; te jedi so instant
  10.      instruíranje  in inštruíranje -a s () glagolnik od instruirati, dajati navodila: instruiranje popisovalcev
  11.      inštanca  ipd. gl. instanca ipd.
  12.      inštruíranje  -a s () glagolnik od inštruirati: preživljati se z inštruiranjem
  13.      intarzíran  -a -o prid. () knjiž. ki ima intarzijo: intarziran predalčnik; intarzirana mizica, skrinja
  14.      integríranje  -a s () glagolnik od integrirati: integriranje družbenih funkcij / integriranje podjetij / integriranje in odvajanje funkcij
  15.      intendánca  -e ž () 1. žarg., voj. intendantska služba: intendanca jim je preskrbela vse potrebno za pohod 2. zastar. uprava gledališča: prevzeti intendanco / takratna intendanca je uvrstila v repertoar več domačih del
  16.      intendánčen  -čna -o prid. () intendantski: v partizanih je pomagal organizirati intendančno službo / režiser je opravljal tudi intendančne posle
  17.      intendánt  -a m (ā á) 1. voj. oficir, ki vodi oskrbovanje vojaških enot: četni intendant; posli, služba intendantov 2. zastar. upravnik gledališča: intendant je sprejel dramo v program ◊ zgod. predstojnik velike upravne enote Ilirskih provinc
  18.      intendántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na intendante ali intendanco: intendantski oficir / intendantska vojaška akademija; intendantska služba služba za oskrbovanje vojaških enot / režiser je opravljal tudi intendantske posle
  19.      intendantúra  -e ž () voj., v stari Jugoslaviji in med narodnoosvobodilnim bojem upravni organ za oskrbovanje vojaških enot: brigadna, divizijska intendantura // poslopje tega organa: proslava je bila pred intendanturo
  20.      intenzivíranje  -a s () glagolnik od intenzivirati: intenziviranje dela, učenja / intenziviranje obdelovanja, proizvodnje / potreba po intenziviranju stikov med obema deželama
  21.      interesánten  -tna -o prid., interesántnejši () 1. s širokim pomenskim obsegom ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje ali pozornost, zanimiv: interesanten moški; njegova žena je zelo interesantna / interesanten obraz; interesantna glava / to je najinteresantnejši del romana; interesanten primer, problem / interesanten domislek duhovit, nenavaden 2. publ., navadno v povedni rabi, v zvezi z za od katerega se glede na kak kriterij pričakuje uspeh, korist, primeren: scenarija ne bodo realizirali, ker za to filmsko podjetje ni interesanten; ti kraji so za turizem interesantni samo zaradi prenočišč interesántno 1. prislov od interesanten: interesantno pripovedovati; interesantno oblečena ženska 2. v medmetni rabi izraža začudenje, presenečenje: interesantno, celo tam smo naleteli na Slovenca; sam.: povej nam kaj interesantnega
  22.      interesántnost  -i ž () lastnost, značilnost interesantnega, zanimivost: kljub interesantnosti lika nas njena igra ni zadovoljila / želeti si interesantnosti interesantnih dogodkov
  23.      interesíranec  -nca m () redko interesent: prijavilo se je veliko interesirancev
  24.      interníranec  -nca m () kdor je interniran: trpljenje internirancev; vrnitev internirancev
  25.      interníranje  -a s () glagolnik od internirati: začelo se je interniranje

   2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA