Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (2.388-2.412) 
- índogermánski -a -o prid. (ȋ-ȃ) lingv. indoevropski: indogermanski jeziki ♪
- indosánt -a m (ā á) fin. kdor indosira ♪
- industrializíranost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost industrializiranega: popolna industrializiranost dežele / stopnja industrializiranosti ♪
- infánt -a m (ā á) v Španiji in na Portugalskem, nekdaj kraljev sin: to se je zgodilo ob rojstvu infanta ♪
- infanteríja -e ž (ȋ) zastar. pehota: napadla je infanterija; motorizirana infanterija / vojake je služil pri infanteriji ♪
- infanteríjski -a -o prid. (ȋ) zastar. pehoten: infanterijski boji / infanterijsko orožje ♪
- infanteríst -a m (ȋ) zastar. vojak pehotne enote; pešak: infanteristi so le počasi napredovali ♪
- infantílen -lna -o prid. (ȋ) 1. knjiž. otročji, nezrel: ta možak je bil precej infantilen; tip infantilne ženske / infantilen in neresen film; infantilno vedenje 2. med. ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; nerazvit, zaostal: telesno in duševno infantilen človek / infantilni znaki; infantilna maternica ♪
- infantilízem -zma m (ȋ) 1. knjiž. otročjost, nezrelost: takšno ravnanje je izviralo iz njegovega infantilizma; domišljavost in infantilizem / infantilizem filmov 2. med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; nerazvitost, zaostalost: duševni, telesni infantilizem / simptomi infantilizma ♪
- infantílnost -i ž (ȋ) 1. knjiž. otročjost, nezrelost: zelo težko prenašajo njeno infantilnost / infantilnost orisanih likov 2. med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; nerazvitost, zaostalost: duševna in telesna infantilnost / znaki infantilnosti ♪
- infántinja -e ž (ā) v Španiji in na Portugalskem, nekdaj kraljeva hči: poroka dauphina s špansko infantinjo ♪
- in flagránti prisl. (ȃ) jur. pri opravljanju kaznivega dejanja: zasačiti hudodelca in flagranti; pren., ekspr. ženo in ljubimca je našel in flagranti ♪
- informánt -a m (ā á) publ. anketiranec, izpraševanec: pri anketiranju je upoštevana tudi starost informantov ♪
- informíranje -a s (ȋ) glagolnik od informirati: dobro, napačno informiranje; informiranje javnosti o spremembah v gospodarstvu; način, sredstva informiranja ♦ ped. poklicno informiranje seznanjanje z zahtevami, možnostmi v posameznih poklicih ♪
- informíranost -i ž (ȋ) knjiž. obveščenost, poučenost: za uspešno delovanje v tej smeri je potrebna ustrezna informiranost; stopnja informiranosti / vzrok za to je pomanjkljiva informiranost članov kolektiva o finančnem stanju podjetja ♪
- inhalíranje -a s (ȋ) glagolnik od inhalirati: kajenje z inhaliranjem / smrekovo olje za inhaliranje ♪
- injektíranje -a s (ȋ) grad. utrjevanje zemljine, gradbenega elementa z vtisnjenim polnilom ali vezivom: injektiranje zidu ♪
- injicíranje -a s (ȋ) glagolnik od injicirati: injiciranje zdravila / nasip skušajo utrditi z injiciranjem ♪
- inkasánt -a m (ā á) uslužbenec, ki pobira, izterjuje denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: hkrati s stanarino pobira inkasant tudi vodarino; inkasant radijske naročnine, za zavarovalnino / inkasant za električno energijo, plin ♪
- instánca -e ž (ȃ) 1. javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji: to načelo prodira v vse instance upravljanja; obrniti, pritožiti se na višjo instanco; pren. za otroke je bila mati najvišja instanca // organ, pristojen za izvedbo, rešitev česa sploh: za to odgovarjajo posamezne druge instance; pren. etične, estetske, moralne instance 2. jur. vsako od treh sodišč z določeno pristojnostjo odločanja v isti pravni zadevi, stopnja: v upravnem postopku ni tretje instance; druga pritožbena instanca / sodišče prve instance ∙ redko oceniti produktivnost dela v
zadnji instanci fazi, razvojni stopnji 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v zadnji instanci poudarja trditev: vse tisto, kar v zadnji instanci usmerja voljo ljudi; socialne in gospodarske sile — v zadnji instanci — vodijo ta razvoj ♪
- instánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na instanco: poslati prošnjo po redni instančni poti / instančni postopek; instančno sodišče ♪
- instánt prid. neskl. (ȃ) gastr. pripravljen, narejen brez (dolgega) kuhanja: instant kava, polenta; te jedi so instant ♪
- instruíranje in inštruíranje -a s (ȋ) glagolnik od instruirati, dajati navodila: instruiranje popisovalcev ♪
- inštanca ipd. gl. instanca ipd. ♪
- inštruíranje -a s (ȋ) glagolnik od inštruirati: preživljati se z inštruiranjem ♪
2.263 2.288 2.313 2.338 2.363 2.388 2.413 2.438 2.463 2.488