Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (23.288-23.312) 
- krvník -a m (í) knjiž. rabelj: delo krvnika / izročiti koga krvniku // ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: krvniki divjajo po deželi; brezdušen, krut krvnik ♪
- krvníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krvnike: krvniški posel / krvniški oder ♪
- krvo... prvi del zloženk nanašajoč se na kri: krvodajalec; krvoločen; krvotok, krvožilen ♪
- krvodajálski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na krvodajalce ali krvodajalstvo: organizirati krvodajalsko akcijo / krvodajalska izkaznica, značka ♪
- krvodajálstvo -a [ls in u̯s] s (ȃ) dejavnost krvodajalcev: krvodajalstvo se je v zadnjem času zelo razmahnilo; organizatorji krvodajalstva ♪
- krvolítje -a s (ȋ) knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: dovolj je bilo krvolitja; prišlo je do strašnega krvolitja ♪
- krvolóčen -čna -o prid., krvolóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoločen lev, tiger; krvoločna čreda volkov; krvoločne zveri // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoločen vladar / krvoločen človek / na obrazu se mu je pojavil krvoločen nasmeh 2. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: napadli so ga krvoločni komarji; sestradane, krvoločne živalice ♪
- krvolóčnost -i ž (ọ́) nav. ekspr. lastnost, značilnost krvoločnega: krvoločnost zveri / slabš. znan je bil po svoji krvoločnosti ♪
- krvolòk in krvolók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) knjiž. krvoločna zver: volk je znan krvolok // krvoločen človek: krvoloki so mu ubili sina ♪
- krvolúžen -žna -o prid. (ū) tisk., v zvezi krvolužna sol sol, ki se uporablja pri jedkanju filma ♪
- krvomóčen -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na krvomočnost: krava je postala krvomočna ♪
- krvomóčnica -e ž (ọ̑) bot. rastlina z deljenimi ali nedeljenimi listi in modrimi, vijoličastimi, rožnatimi ali belimi cveti, Geranium: natrgati si šopek krvomočnic / srebrna krvomočnica ♪
- krvomóčnost -i ž (ọ̄) vet. izločanje krvi s sečem, navadno pri govedu: to bolezen spremlja krvomočnost ♪
- krvoprelítje -a s (ȋ) knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: prišlo je do strašnega krvoprelitja; narediti konec krvoprelitju ♪
- krvoséčnost -i ž (ẹ̄) med. izločanje krvi s sečem: pogost znak te bolezni je krvosečnost ♪
- krvosès in krvosés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: oduren priganjač in krvoses; vaški krvosesi; bil je pravi krvoses delavcev // nav. ekspr. žival, ki (rada) pije, sesa kri: brenclji so pravi krvosesi ♪
- krvosésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na krvosese: krvosesna podlasica / krvosesni denarni mogotci ♪
- krvoskrúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na krvoskrunce ali krvoskrunstvo: krvoskrunska ljubezen / živeti v krvoskrunskem razmerju ♪
- krvosrámnica -e ž (ȃ) knjiž. krvoskrunka: pijanka je in krvosramnica ♪
- krvotóčen -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na krvotok: krvotočne motnje / krvotočna rana ♪
- krvotvóren -rna -o prid. (ọ̄) biol., navadno v zvezi krvotvorni organ organ, v katerem se tvorijo krvne celice: obolelost krvotvornih organov ♪
- krznár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: kučmo in plašč je naročila pri najboljšem krznarju; krznar in usnjar ♪
- krznárka -e ž (á) ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: šivilja in krznarka ♪
- krznárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na krznarje ali krznarstvo: krznarski mojster / krznarska industrija, obrt ♪
- kŕzno -a s (ŕ) živalska koža, strojena z dlako vred: kupovati, prodajati krzno; plašč obrobiti, podložiti s krznom / astrahansko, bobrovo, kunje, ovčje krzno / imitacija krzna / plašč s krznom s krznenim ovratnikom / ekspr. oblači se v dragoceno krzno ♦ obrt. plemenito krzno tanko in odporno, z lesketajočo se dlako ♪
23.163 23.188 23.213 23.238 23.263 23.288 23.313 23.338 23.363 23.388 
