Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (2.301-2.325)



  1.      hrustánčnat  -a -o prid. (ā) 1. ki vsebuje mnogo hrustanca: hrustančnate klobase; hrustančnato meso 2. redko hrustančast: hrustančnati obročki sapnika
  2.      hrustánčnica  -e ž () nav. mn., zool. morske ribe, ki imajo ogrodje iz hrustanca, Chondrichthyes: hrustančnice in kostnice
  3.      hrustánec  -nca m (á) trdno, prožno oporno tkivo v človeškem ali živalskem organizmu: poškodba, zlom hrustanca; spreminjanje hrustanca v kost / od pečenke so mu pustili le kite in hrustanec // anat. samostojen del iz tega tkiva v človeškem ali živalskem organizmu: ogrodje grla je iz več hrustancev; obročasti, ščitasti hrustanec / nosni, rebrni, sklepni hrustanec
  4.      hrústanje  tudi hrustánje -a s (ú; ) glagolnik od hrustati: od mize se je slišalo hrustanje in cmokanje; hrustanje bonbonov / prisluškoval je rezgetanju konj in hrustanju snega
  5.      hruščánje  -a s () glagolnik od hruščati: hruščanje viharja
  6.      hŕzanje  -a s () rezgetanje: nestrpno hrzanje žrebcev
  7.      hudičevánje  -a s () glagolnik od hudičevati: noče se odvaditi tega prostaškega hudičevanja
  8.      hudíman  -a m (í) evfem. hudič: hudiman ga je dobil v oblast; bogat ko sam hudiman / hudiman! ni hudiman! ti hudiman ti! / hotel je poučiti tega hudimana, pa se ni dal / uganjati hudimana / od hudimana rad jo ima / to ti jemlje denar, da je hudiman hudímana pog., ekspr.: hudimana veliko število
  9.      hudíman  -a -o prid. (í) evfem., redko hudičev: hudimane babe / za vse življenje si bo zapomnil te hudimane kraje / ti hudimana reč hudímano prisl.: hudimano dolg; bilo je hudimano težko
  10.      hudímanov  -a -o prid. (í) evfem. hudičev: hudimanove zvijače / ti hudimanovi smrkavci mu ne dajo miru / imel je hudimanovo srečo hudímanovo prisl.: hudimanovo sleparski; hudimanovo trdo delo
  11.      hudímanski  -a -o prid. (í) evfem. hudičev: hudimanski sitnež / vsega so krive te hudimanske stranke / imel je hudimansko smolo hudímansko prisl.: to bi se mu hudimansko prileglo; hudimansko rad bi prišel tja
  12.      hudobiján  -a m () ekspr. hudobnež: hudobijan ga je sovražno gledal / kot psovka ti hudobijan ti; molči, hudobijan
  13.      hudovánje  -a s () glagolnik od hudovati se: hudovanje staršev ga je zelo prizadelo / ekspr. knjiga je sprožila pravi vihar hudovanja
  14.      hújskanje  -a s () glagolnik od hujskati: hujskanje k uporu; hujskanje enega naroda zoper drugega
  15.      hújšanje 1 -a s () glagolnik od hujšati1: pretirano hujšanje
  16.      hújšanje 2 -a s () glagolnik od hujšati2: hujšanje razmer
  17.      húkanje  -a s () glagolnik od hukati: s hukanjem si je grel roke / hukanje sov in čukov
  18.      huligán  -a m () mladoletnik, ki v želji po uveljavljanju krši splošno veljavne družbene norme: skupina predrznih huliganov
  19.      huligánski  -a -o prid. () nanašajoč se na huligane: huliganski prestopki / ekspr. huligansko vedenje
  20.      huligánstvo  -a s () obstoj, dejavnost huliganov: na posvetovanju so govorili tudi o huliganstvu; pojavi huliganstva v mestu / ekspr. to, kar počnete vi, je čisto navadno huliganstvo
  21.      húlman  -a m () zool. indijska, v skupinah živeča opica, ki se hrani z listjem, Presbytis entellus
  22.      humán  -a -o prid. () 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški: do svojih nasprotnikov je bil human; biti human s podrejenimi / humana zakonodaja; humano čustvo / humani odnosi // ki ima namen pomagati ljudem, človekoljuben: human človek / humana akcija krvodajalcev 2. knjiž. nanašajoč se na človeka: humani virus / humana biologija humáno prisl.: ravnati humano z ujetniki
  23.      humaníst  -a m () 1. pripadnik humanizma: spisi srednjeveških pisateljev in razprave učenih humanistov 2. človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: bil je velik humanist / socialistični humanist 3. kdor se ukvarja s kako humanistično vedo: nasprotja med tehnokrati in humanisti // star. strokovnjak za klasične jezike in kulturo; klasični filolog: na klasični gimnaziji poučuje nekaj dobrih humanistov
  24.      humanístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na humaniste ali humanizem: humanistična filozofija; humanistična kultura / njegov odnos do delavcev je globoko humanističen / humanistična in tehnična inteligenca; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture / ponaša se s svojo humanistično izobrazbo; humanistična gimnazija klasična gimnazija humanístično prisl.: humanistično izobražen človek
  25.      humanístka  -e ž () ženska oblika od humanist: izobražena ženska je in velika humanistka

   2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA