Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (22.788-22.812)



  1.      kraljítar  -ja m () etn. kolednik 6. januarja, znan zlasti na Dolenjskem
  2.      kráma  -e ž () 1. nav. ekspr. malo vredni, odvečni, navadno pohištveni predmeti: na podstrešju je bilo polno stare krame; kuhinjska krama / ne ve, kam bi z vso to kramo // slabš. predmeti, navadno pohištveni: hiša in vsa krama mu je zgorela; preselil se je že z vso kramo / odnesi že svojo kramo 2. nav. slabš. malo vredni drobni predmeti: vso kramo je stresel na mizo; pisana krama / svojo kramo je ponujal od hiše do hiše
  3.      krámarček  -čka m () manjšalnica od kramar: zadolžen kramarček / to bi lahko pri vsakem kramarčku kupil
  4.      kramaríja  -e ž () 1. nav. slabš. trgovina s cenenim, navadno drobnim blagom: odprl je majhno kramarijo; cigare je kupil v vaški kramariji // trgovanje s cenenim, navadno drobnim blagom: lotil se je kramarije 2. malo vredni drobni predmeti; krama: vso kramarijo je zložil predenj / kupil je samo kramarijo
  5.      krámarski  -a -o prid. () nanašajoč se na kramarje: kramarski voz; na trgu je stalo več kramarskih lop, stojnic / velik kramarski sejem / bedna kramarska politika / tej kramarski duši ni da bi človek verjel / trgovsko-kramarski odnos do umetnosti krámarsko prisl.: kramarsko utilitaren
  6.      krámarstvo  -a s () 1. slabš. lastnost, značilnost kramarjev: razgalil je njegovo kramarstvo 2. nav. slabš. trgovanje s cenenim, navadno drobnim blagom: kramarstvo je polagoma opustil
  7.      kràmp  krámpa m ( á) 1. orodje za kopanje, navadno s sekalom in konico: zavihteti kramp; tla so bila trda in moral je kopati s krampom; udariti, zamahniti s krampom; težek kramp / ekspr. ves dan so peli krampi ∙ ekspr. treba bo prijeti za kramp začeti fizično delati 2. slabš. močen, neroden konj: v hlevu je imel dva krampa / star, garjav kramp // nizko družabno nespreten, neroden človek: s takim krampom ne moreš nikamor / kaj hočeš, star kramp ni za tako delo
  8.      krámparski  -a -o prid. () nanašajoč se na kramparje: kramparsko delo ∙ slabš. kramparska poezija prva leta po 1945 poezija o udarniškem delu, graditvi socializma
  9.      krampáti  -ám in krámpati -am nedov.; ) 1. kopati s krampom: ves dan je moral krampati // ekspr. kopati sploh: krampati jarke ∙ ekspr. če se ne boš učil, boš pa krampal opravljal težja fizična dela 2. ekspr. nerodno, okorno hoditi: berač je krampal po cesti 3. nar. praskati: ta mačka krampa / ne krampaj se po glavi
  10.      krámpež  -a m () nav. mn. 1. teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje: plezati s krampeži 2. nar. dereza: hoditi s krampeži
  11.      krampížar  -ja m () nav. mn., nar. dereza: imeti navezane krampižarje
  12.      kràp 1 krápa m ( á) ploščata riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih vodah: gojiti, loviti krape; tolst, zamaščen krap ◊ tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici
  13.      krápec  -pca m () gastr. jed iz valjanega testa s skutnim, smetanovim ali drugačnim namazom: jemati krapce iz peči
  14.      krápek  -pka m () nav. mn., gastr. manjši krap, jed: postregli so jim s krapki
  15.      krápinski  -a -o prid. () antr., v zvezi krapinski človek neandertalec, katerega okostje je bilo najdeno v Krapini: okostje krapinskega človeka
  16.      krás  in kràs krása m (; á) svet z značilnimi oblikami, nastalimi zaradi mehanskega in kemičnega delovanja vode v apnencu: pogozdovanje krasa / dinarski, primorski kras / prebivalci Krasa
  17.      krásen  -sna -o prid., m. spol stil. krasán, ž. spol stil. krasnà; krasnéjši () nav. ekspr. zelo lep: imela je krasen obraz; zdela se mu je krasna; krasna dekleta / v rokah je držala krasen šopek; krasna stara cerkev / dajal mu je krasen zgled / imel je krasen tenor / naredil se je krasen dan / od tod je krasen razgled; najkrasnejšo senco je dajala lipa / spomin na krasen čas / iron. to je pa res krasna druščina // zelo dober, pošten: to so krasni ljudje; je pa res krasen fant krásno prisl.: cvetje krasno diši; krasno se zna obvladati; to se pa res krasno sliši / v medmetni rabi krasno, jutri gremo od tod
  18.      krasílen  -lna -o prid. () knjiž. s katerim se krasi, okrasen: krasilni predmeti / krasilno grmičevje / krasilna tehnika; krasilna dejavnost dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem okrasov, okraskov
  19.      krasílnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost krasilnega: krasilnost izdelkov umetnega kovaštva / cilj tega slikarstva je disciplinirana krasilnost in jasno podajanje vsebine
  20.      krasílo  -a s (í) knjiž. okras, lepotilo: prstan je bil edino njeno krasilo; mazila in krasila
  21.      krasítev  -tve ž () glagolnik od krasiti: krasitev dvorane; krasitev mesta za praznik / načini krasitve
  22.      kraslíka  -e ž (í) bot. rastlina z več cvetnimi klaski v enostranskem socvetju, Melica: kraslika in bilnica
  23.      krásnik  -a m () petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz piroksena in granata; eklogit: gnajs in krasnik ◊ zool. borov krasnik hrošč kovinsko svetlikajoče se barve, ki leže jajčeca pod lubje borovih štorov, Chalcophora mariana
  24.      krasnoslóvec  -vca m (ọ̑) 1. star. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: bil je pravi umetnik in ne krasnoslovec 2. zastar. estet, leposlovec: naš krasnoslovec Stritar
  25.      krasnoslóviti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) 1. star. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti: zelo rad je krasnoslovil; krasnosloviti o naravi 2. zastar. deklamirati: to pesem je z veseljem krasnoslovil

   22.663 22.688 22.713 22.738 22.763 22.788 22.813 22.838 22.863 22.888  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA