Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (22.451-22.475)


  1.      korálen 1 -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na korale: koralni apnenec; koralni greben nadvodni ali podvodni greben, ki so ga zgradile korale; koralni otok; koralne čeri / knjiž. koralna usta živo rdeča korálno prisl.: koralno rdeči plodovi ♪
  2.      korálen 2 -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na koral: koralni spev; koralno petje / koralne lestvice v srednjeveški cerkveni glasbi diatonične lestvice z nealteriranimi toni; koralne note; koralno črtovje ♪
  3.      korálnica  -e ž (ȃ) 1. nav. mn. živo pisana ribica, ki živi ob koralnih grebenih tropskih morij: koralnice in cevosrčnice 2. zool. zelo strupena, živo pisana ameriška kača, Micrurus: navadna, rumena koralnica ◊ vrtn. nizka sobna rastlina z oranžnimi jagodami, Nertera granadensis ♪
  4.      koralnják  -a m (á) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, pritrjeni na dno, s trdnim, navadno apnenčastim ogrodjem, Anthozoa: koralnjaki in klobučnjaki ♪
  5.      kórar  -ja m (ọ̑) nar. kanonik: korarji in škof ♪
  6.      kórarski  -a -o prid. (ọ̑) nar. kanoniški: nastanili so jih po samostanskih in korarskih hišah ♪
  7.      kôrčast  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na korec: korčasta posoda / korčasta streha ♪
  8.      kôrček  -čka m (ó) 1. manjšalnica od korec 1: na polici je stal pločevinast korček 2. nar. ciklama: šopek korčkov; prijeten vonj po korčkih ♪
  9.      kórd  -a m (ọ̑) tekst. rebričasti žamet: hlače, obleka iz korda // močen, debel sukanec: prešiti s kordom; neskl. pril.: kord žamet ♪
  10.      kordón  -a m (ọ̑) 1. strnjena vrsta navadno oboroženih oseb, postavljena za zavarovanje česa: napraviti kordon; močen kordon / kordon policije je potiskal ljudi nazaj / ekspr., s prilastkom kralj se je obdal s celim kordonom vohunov imel je veliko vohunov 2. nekdaj, v zvezi sanitarni kordon pas ozemlja, čez katerega je prehod prepovedan zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni: določiti sanitarni kordon; pren., publ. omejiti državo z ideološkim sanitarnim kordonom ◊ agr. zelo gosto razporejen nasad drevja ali trte; voj. vrsta ladij, oklopnih vozil, utrdb za preprečitev dohoda, prehoda na določeno ozemlje ♪
  11.      kordoné  -ja in kordonét -a tudi cordonnet -a [tretja oblika kordoné -ja] m (ẹ̑) tekst. močno sukana debela svilena nit zlasti za kvačkanje ♪
  12.      kôrec  -rca m (ó) 1. posoda z dolgim ročajem za zajemanje tekočine: piti iz korca; zajeti vodo s korcem / ponudila mu je korec vode / korec za zajemanje gnojnice; pren., knjiž. mladost smo pili iz polnih korcev // taki posodi podoben del kake naprave: korci mlinskih koles / kolesa na korce ♦ teh. korci elevatorja zajemalke 2. žlebasta strešna opeka za pokrivanje primorskih hiš: stare korce bo treba zamenjati / strešni korci 3. nekdaj prostorninska mera, navadno za žito, približno 39 l: mernik pšenice in nekaj korcev ajde 4. nekdaj ploščinska mera, približno 2.000 m2: k hiši je spadalo dvajset korcev polja in trije korci travnikov ♪
  13.      korékcija  -e ž (ẹ́) 1. knjiž. popravek, sprememba: korekcija smeri in položaja / korekcija stališč / ukvarja se s korekcijo sistema dela izboljšavo, izboljševanjem ♦ med. korekcija vida izboljšanje vida z lečami ustrezne dioptrije 2. knjiž., redko popravljanje, korektura: strokovna korekcija teksta 3. mat. postopek, s katerim se popravi pokazana vrednost; popravek: naredili so korekcijo // vrednost, za katero se popravi pokazana vrednost, da se dobi pravilna vrednost ♪
  14.      korekcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na korekcijo: različni korekcijski postopki / korekcijska leča ◊ fiz. korekcijski faktor faktor, s katerim se pomnoži pokazana vrednost na instrumentu, da se dobi pravilna vrednost; fot. korekcijski filter filter, ki odpravlja napake v optičnih napravah; jur. korekcijski ukrep vzgojni ukrep; teh. korekcijski diagram diagram, ki kaže popravke pri meritvah ♪
  15.      korékten  -tna -o prid., koréktnejši (ẹ̑) 1. ki je v skladu z določenimi normami, pravili; spodoben, obziren: njegov nastop je bil korekten / ima korekten in tovariški odnos; korektno vedenje / bil je zelo korekten do nje // star. ustrezen, primeren: nosil je črno, korektno obleko 2. pravilen, neoporečen: piše korekten jezik; knjiga je pisana v korektni slovenščini koréktno prisl.: ravnal je korektno / v povedni rabi to ni bilo korektno ♪
  16.      korektíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. popravljalen, izboljševalen: gre za korektivne ukrepe / korektivna vzgoja ♦ ped. korektivna pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s popravljanjem, izboljševanjem prizadetih funkcij razvojno motenih otrok; šport. korektivna gimnastika gimnastika za popravljanje napak v drži telesa ♪
  17.      koréktnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost korektnega: odlikuje ga vsestranska korektnost / korektnost sprejema / oblikovna korektnost ♪
  18.      korektúra  -e ž (ȗ) 1. ugotavljanje in odpravljanje jezikovnih, stilističnih napak v tekstu, popravljanje: pomagal je pri korekturah člankov; čaka jo še korektura šolskih nalog 2. tisk. označevanje napak na krtačnem odtisu: potrebna je ponovna korektura / opravil je zadnje korekture zadnji pregled teksta pred tiskom / avtorske korekture avtorjevo spreminjanje teksta med označevanjem teh napak; domača korektura označevanje teh napak v tiskarni sami // nav. mn. krtačni odtis, na katerem so označene napake: nesti korekture v tiskarno; prosil je, naj mu pošlje korekture / brati korekture 3. popravek, sprememba: korektura meje; korekture smeri in položaja / korektura barvnih tonov / gre za korekture in dopolnitve njegovih prejšnjih izjav izboljšave, izboljševanje ♪
  19.      korektúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na korekturo: korekturno delo / seznam korekturnih znakov ◊ fiz. korekturni faktor faktor, s katerim se pomnoži pokazana vrednost na instrumentu, da se dobi pravilna vrednost; mat. korekturni člen člen, s katerim se popravi kaka vrednost; tisk. korekturni odtis krtačni odtis; korekturni stolpci krtačni odtis s tiskarskega stavka, ki še ni razporejen ♪
  20.      korelácija  -e ž (á) knjiž. medsebojna odvisnost, soodvisnost: zdi se, da med pojavoma ni korelacije / tudi kultura je v neki korelaciji z družbenim življenjem odvisnosti ♦ adm. koeficient korelacije koeficient, ki izraža stopnjo povezanosti med dvema spremenljivkama; lingv. korelacija razmerje soodnosnih jezikovnih prvin ♪
  21.      korelacíjski  in korelácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na korelacijo: korelacijske dopolnitve / gre za korelacijsko zvezo med njima korelativno ♦ adm. korelacijski koeficient koeficient, ki izraža stopnjo povezanosti med dvema spremenljivkama; lingv. korelacijski fonemi fonemi, ki so v enakem medsebojnem odnosu ♪
  22.      korén  -a m (ẹ̑) 1. odebeljeni del korenine nekaterih rastlin, navadno stožčaste oblike: rastlino izpuliti s korenom; peteršiljev koren // v zvezi koren lečen, po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati koren lečen 2. zastar. podzemeljski del rastline, ki ji dovaja vodo in v njej raztopljene snovi; korenina: drevesce z dolgim korenom; spotaknil se je ob koren stare smreke 3. ekspr., navadno s prilastkom osnova, temelj: spoznati koren problema / tu je v korenu same debate nesporazum // začetek, izvor: to ima svoj koren v preteklosti 4. lingv. del besede kot nosilec osnovnega pomena besedne družine: določiti koren; glagolski koren / koren besede 5. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent: izračunati koren / bikvadratni koren koren četrte stopnje; kubični ali kubni koren ki ima korenski eksponent 3; kvadratni koren ki ima korenski eksponent 2 ● ekspr. toča je do korena vse potolkla popolnoma, čisto; ekspr. priti stvari do korena spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše ◊ anat. lasni koren del lasu, ki je v koži; nohtni koren del nohta, ki je v kožni gubi; nosni koren del nosu, kjer ta prehaja v čelo; koren jezika skrajni zadnji del jezika; koren čutnega ali senzibilnega živca zadnji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k osrednjemu živčevju; koren gibnega ali motoričnega živca prednji del hrbtenjačnega živca, ki prenaša vzburjenje k mišicam; bot. črni koren rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi ali rožnatimi cveti v koških, Scorzonera; trokrpi koralasti koren rastlina z rumenkasto zelenimi cveti in razvejeno koreniko, Corallorhiza trifida; rdeči koren; rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; zlati koren visoka rastlina gorskih travnikov z belimi cveti v grozdih, Asphodelus; teh. koren del lopate, s katerim je ta pritrjena na kolo pri turbinah; koren vara del zvara ob stiku spodnjega roba kovinskih delov; koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago; zool. koren kljuna, repa; koren hrbtne plavuti ♪
  23.      kóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kor: korna pesem / iz te dobe je korna pregraja in prižnica / imel je izvrstnega kornega poveljnika; korni štab ♪
  24.      korénast  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koren 1: korenasta zelenjava / korenasto deblo deblo stožčaste oblike ♪
  25.      korénček  tudi korênček -čka m (ẹ̑; ȇ) rastlina z večkrat pernato razdeljenimi listi ali njeni rdečkasti omeseneli podzemeljski deli: sejati korenček; korenček in peteršilj / ostrgaj nekaj korenčkov / rdeči korenček ● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost ♪

   22.326 22.351 22.376 22.401 22.426 22.451 22.476 22.501 22.526 22.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA