Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (22.263-22.287) 
- kontaminírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž., redko spojiti, združiti: kontaminirati različne stile 2. publ. onesnažiti, okužiti: kontaminirati zrak ♦ voj. okužiti s kemičnimi sredstvi, radioaktivnimi snovmi, bojnimi plini // redko poškodovati, pokvariti: to je kontaminiralo oči kontaminíran -a -o: kontaminirana obleka ♪
- kontéjner -ja m (ẹ̑) teh. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje: prekladati kontejnerje; poslati blago v kontejnerjih ♪
- kontejnerizácija -e ž (á) teh. uvajanje prevažanja blaga v kontejnerjih ♪
- kontéjnerski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kontejner: kontejnerski prevoz / kontejnerske ladje ♪
- kontékst -a m (ẹ̑) besedilo, v katero spada obravnavani del teksta, sobesedilo: citat so prilagodili kontekstu; iz konteksta se da sklepati, na kaj je avtor mislil / stavke je nasilno trgal iz konteksta // publ. kar z določeno stvarjo nastopa, je z njo povezano: urbanizem ne more rasti brez svojega konteksta / iztrgati koga iz družbenega, zgodovinskega konteksta; idejni, miselni kontekst ● knjiž. to ga je spravilo iz konteksta ravnotežja, ravnovesja ♪
- kontemplácija -e ž (á) knjiž. poglobljeno razmišljanje, razglabljanje o kaki stvari, zlasti duhovni: sposoben za kontemplacijo in introspekcijo / gre za globoko vživetje v umetniško delo, za estetsko kontemplacijo; odmika se v svet filozofske kontemplacije / kontemplacija smrti ♦ filoz. stanje, ki se doseže s poglabljanjem v nedoumljivo; rel. molitev, pri kateri se človek popolnoma zatopi v premišljevanje o Bogu in verskih resnicah ♪
- kontemplatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kontemplacijo: moti jo njegova kontemplativna narava / kontemplativno pojmovanje umetnosti ♪
- kontemplatívnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost kontemplativnega: kontemplativnost njihove estetike / bil je nagnjen h kontemplativnosti in opazovanju ♪
- kónten -tna -o prid. (ọ̑) fin., navadno v zvezi kontni plan seznam kontov, v katerem so konti urejeni po skupinah: poenostavitev kontnega plana ♪
- kontinentálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kontinent, celinski: to področje ima kontinentalen značaj / kontinentalne države ♦ geogr. kontinentalno podnebje podnebje z ostro zimo in vročim poletjem; geol. kontinentalni facies // za Angleže nanašajoč se na evropski kontinent: v tem se je angleški zakonik razlikoval od kontinentalnega ♪
- kontingènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) navadno s prilastkom 1. ekon. količina ali vrednost blaga za uvoz ali izvoz v določenem razdobju: določiti kontingent / carinski kontingent količina blaga, za katero se plača zmanjšana carina; izvozni, uvozni kontingent 2. publ. količina blaga, dana uporabniku za določeno obdobje ali za izvršitev določene naloge: kontingent jekla je znašal osemdeset tisoč ton; kontingent gradbenega materiala / tovor hrane iz kontingenta pomoči // znesek, prispevek: dati velike kontingente za šolstvo, štipendije 3. publ. skupina ljudi, navadno v določenem, omejenem številu: poslati nov kontingent vojakov / kontingent izseljencev je bil dosežen ♪
- kontingênten in kontingénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na kontingent: kontingentna pogodba; kontingentna lista lista kontingentiranega blaga / kontingentna vojska ◊ filoz. svet je kontingenten sam v sebi nezadosten, nenujen ♪
- kontingentírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. določiti kontingent: kontingentirati blago za široko potrošnjo / kontingentirati uvoz kontingentíran -a -o: kontingentirano blago ♪
- kontinuíren -rna -o prid. (ȋ) ki je, poteka brez presledkov, prekinitve; nepretrgan, neprekinjen: kontinuirna produkcija / kontinuirni stroji ♦ grad. kontinuirni nosilec armiranobetonski, jeklen, lesen nosilec, položen čez več podpor ♪
- kontinuitéta -e ž (ẹ̑) nepretrganost, neprekinjenost, povezanost: nikjer ni pretrgal kontinuitete pripovedi; kontinuiteta dela; kontinuiteta in diskontinuiteta; pren., knjiž. pretrgana kontinuiteta njegovega življenja // kar je, poteka brez presledkov, prekinitve: časovna kontinuiteta; miselna kontinuiteta; zgodovinska kontinuiteta ♪
- kontínuum -a m (ȋ) publ. kontinuiteta: zamenjati organizacijo, ne da bi se pretrgal kontinuum / filmski svet je časovno-prostorski kontinuum ♪
- kónto -a m (ọ̑) 1. fin., navadno s prilastkom sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja, knjigovodski račun: konto dobaviteljev, kupcev; konto stroškov / odpreti konto narediti prvo vknjižbo; analitični konto ki obravnava posamezen del sintetičnega konta; bančni konto bančni račun; sintetični konto ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev // žarg. knjigovodska kartica, na kateri je posamezen konto: mora še urediti konte 2. pog., s prilastkom račun, strošek: ostanek kupnine gre na njegov konto / smejali so se na moj konto ♪
- kóntokorênten in kóntokorénten -tna -o prid. (ọ̑-ē; ọ̑-ẹ̄) nanašajoč se na kontokorent: kontokorentni izpisek / kontokorentne obresti ♪
- kóntra -e ž (ọ̑) igr. izjava, napoved igralca pri kvartanju, da bo njegov nasprotnik izgubil igro: dati, napovedati kontro ♪
- kóntra prisl. (ọ̑) pog. proti: glasovati kontra; mi smo za, on je kontra / pri označevanju (športnega) tekmovanja Jesenice kontra [:] Olimpija; neskl. pril.: govorniki pro in kontra ♪
- kóntra medm. (ọ̑) igr. izraža pri kvartanju napoved igre s podvojeno vrednostjo: ogledal si je karte in dejal: kontra; sam., pog.: dajal mu je kontra nasprotoval, ugovarjal mu je ♪
- kontra... ali kóntra... predpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje a) nasprotovanja, odpora: kontragovornik, kontraobveščevalen, kontrarevolucionaren b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: kontracepcija; kontraindikacija c) nasprotja, nasprotovanja: kontradiktoren ♪
- kontracépcija -e ž (ẹ́) uporaba določenih sredstev za preprečevanje spočetja, zanositve: odločiti se za kontracepcijo / razširitev kontracepcije / posvetovalnica za kontracepcijo ♦ med. hormonska, kemična kontracepcija; mehanična, oralna kontracepcija ♪
- kontracépcijski tudi kontracepcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ) 1. ki deluje proti spočetju: kontracepcijska pasta; kontracepcijske tablete; uporaba kontracepcijskih sredstev 2. nanašajoč se na kontracepcijo: kontracepcijske metode / kontracepcijska posvetovalnica posvetovalnica za kontracepcijo ♪
- kontradíkcija -e ž (í) knjiž. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje; protislovje: opozoril je na kontradikcije v njegovi knjigi / zašel je v kontradikcijo; biti v kontradikciji s čim ♦ filoz. odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama, protislovje ♪
22.138 22.163 22.188 22.213 22.238 22.263 22.288 22.313 22.338 22.363